Slavoj Žužek: Naj živi avion!

(Ni konec, dokler ni konec. In še potem ni konec!)

Že je belokranjski tunel za nami (ker pred nami ga pač ni!) in že se je socrealistično geslo ŽIVEL TUNEL oz. surrealistični performans, če hočete, spremenil v provokacijo v stilu NAJ (o)ŽIVI AVION! Ne le, da se je spremenilo geslo, še več kot to: beseda je meso postala in nema, nemočna večtonska aluminijasta gmota se je pustila sprovocirati v dejanje epskih razsežnosti.

Če ima torej tunel pravico do obstoja, bivanja in eksistence, zakaj ne bi kaj takega priznali tudi njemu, objektu – poosebljenemu ptiču, ki mu to pritiče! Ta objekt dejansko eksistira kot subjekt, saj je ON – (avi)ON!

Ta ON je torej subjekt in nema priča objektivne stvarnosti Bele krajine.

Spal je. Kot je pač zaspal kralj Matjaž, tako kot so Bela krajina, Slovenija in mi vsi. In se brada navija okoli mize (ker drugega prikladnega tam že ni več!). In glej, naenkrat se kralj zbudi ... in kaj zdaj? Tako kot v dokumentarnem performansu gospoda Laknerja. Nema priča se preobrazi v gromkega ptiča, zarohni, pogleda, vidi in ...

In se mu posveti: vsi so že odšli, mladi po svetu, starejši na oni svet, še beguncev ni tu sem. In za kaj se odloči to tehnološko čudo tehnike?

Pač odfrči. Simbolično se umetnik dotakne industrijske dobe – izpuhov toplogrednih plinov. Alegorično čudo (belokranjske) tehnike se grdo emisijsko izkašlja, zamahne s krili, zakrili in ... in iz okrilja našega edinega otoka izgine: namesto tukajšnjega gnitja, tj. rjavenja, pusti opazovalca samega, nemega, praznega, z nekim spominom, da je Bela krajina nekoč imela mednarodno letališče, imela tovarne, imela nek razvoj in perspektivo. Sedaj pa ima naravno naravnano naravo, čedalje manj je okrnjena, čedalje bolj je nedostopna, čedalje bolj so lepote prepuščene same sebi in svoji svojskosti!

Toda ne! Ne, Belokranjci se ne damo! Kot Martin Krpan, ki ne ve, kaj naj bi švercal po Dunaju, se tudi (avi)ON-ptič v drugem delu trilogije vrne. Kot ptica selivka! Kot pojejo ljudske pesmi o lastovkah in opevajo vrnitev izgubljenega sina. In tu se pokaže kreativna srž umetnika: kot je odšlo, tako bo prišlo! Zdaj je tu, zdaj je tam!

Kot kralj Matjaž pogleda in spre-vidi, da je še najboljše, kar lahko stori: zazdeha in gremo dalje, kot prej naprej!

Vendar alegorija seže še dlje. Naš ptič pojé vse zarečeno in pozauga nazaj vse topogledne pline! V slogu deklaracije OZN in trajnostnega bivanja tega obeležja - še onesnaženja ne sme več biti!

In potem tretji del video triptiha: ni ga, nič ni! Tako kot se pač nič zares ne zgodi, ne v Beli krajini ne v Sloveniji. Mnogo hrupa za nič, pritrdimo dramatiku z nekega drugega Otoka. Nič, vakuum, praznina, zagotovo simbolizira stanje v denarnicah (in pa v glavah)! Ne - prah si in v prah se povrneš! Ne, nič ni nič oziroma nič je nič!

Da, kapa dol in poklon tudi gospodu Laknerju, za nadaljevanje konceptualne umetnosti tega trenutka, za briljanten triptih o spremembah v naši domovini in stanju duha! Bravo!

Ni konec, dokler ni konec. In še potem ni konec! (citat nesmrtnega Yogija Berre, ki je umrl 22. 9. 2015)

Slavoj Žužek, iz Otoka za Otok (1. 10. 2015)


naj živi ON - NAJ (o)ŽIVI (avi)ON


kakor odšlo, tako prišlo!

3
za video vsebino kliknite na: Naša prihodnost

Deli z ostalimi

Zadnje objave

1

O Plečniku v Beli krajini tudi na razstavi v Ljubljani

O Plečniku v Beli krajini tudi na razstavi v Ljubljani V zvezi s Plečnikom in Belo krajino velja opozoriti na razstavo "Plečnik in sveto", ki je zdaj odprta v Plečnikovi hiši v Ljubljani (do 20. 1. 2019).…
1

Spletna Preloka z vami že 11 let

Pregled minulega leta: Leto 2018 je bilo leto evropske kulturne dediščine. Spletna Preloka se je temu evropskemu praznovanju pridružila s promocijo in ozaveščanjem o pomenu stvaritev, ki jih je na Preloki…
1224

Sveta noč, blažena noč ...

Kapela v Oberndorfu v Avstriji, kjer se je pred natanko 200 leti rodila pesem Sveta noč. To najbolj znano božično pesem boste v teh prazničnih dneh slišali pogosto, seveda tudi na Preloki. Ob njenem letošnjem…
1a

Božič 2018 na Preloki

Svetla sveta noč in božični dan. Pesem Sveta noč, ki v teh dneh praznuje svojo 200-letnico, je seveda odmevala tudi na božični večer na Preloki. Tako kot vsako leto. Z njo je naš cerkveni pevski zbor tudi…
1

Ob 200-letnici najbolj znane božične pesmi

"Rojstni kraj" pesmi Sveta noč smo letos poleti obiskali tudi Preločani. Na današnji dan pred natanko 200 leti – torej 24. decembra 1818 – je v vasici Oberndorf pri Salzburgu nastala in bila prvič izvajana…
1

Preloka na razstavi na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Preloka na razstavi na Filozofski fakulteti v Ljubljani V letošnjem letu smo na preloški spletni strani namenjali precej pozornosti raziskovalnemu projektu o življenju ob okupacijskih mejah v Sloveniji med…