Kako tesno je s Preloko povezan cesar Franc Jožef?

Še smo pri letošnjih okroglih novembrskih obletnicah, zdaj pri vladarju, ki ga je prvega doživela in preživela preloška šola: cesarju Francu Jožefu. 21. novembra 2016 je bila 100. obletnica njegove smrti.

cesar-franc-jozefDa smo v času njegove monarhije Preločani dobili šolo, je jasno in znano. Znano je tudi to, da je naša šola ena redkih, kjer je v celoti ohranjena arhitektura cesarske francjožefovske dobe, in da je prav zato zdaj razglašena za kulturni spomenik.

Ampak da bi bil cesar Franc Jožef tesno povezan s Preloko in Preločani, halooo!!!
O, pa je! Poglejmo npr. navedek v prvi od treh knjig preloške Šolske kronike:

"2. dan novembra 1866 se je šola na Preloki pričela. Prvi učitelj je bil Pavel Borštnik … V šolsko poslopje je darovala c. kr. blagajna 2000 goldinarjev av. velj. Njih veličastvo svitli cesar so darovali iz svojega žepa 500 goldinarjev av. velj., farna občina pa je dala 2000 goldinarjev av. velj. in poleg tega še vso habriko."

Evo, vidite! Za gradnjo šole je bilo treba zbrati 4500 goldinarjev. Dežela Kranjska jih je prispevala 2000, občina prav tako 2000, cesar Franc Jožef pa je iz svojega žepa primaknil in daroval 500 goldinarjev, torej kar eno devetino vseh stroškov gradnje.

Ta njegov osebni prispevek priča o tem, koliko so temu vladarju pomenili kultura, izobrazba in njun dvig tudi v skrajno odročnem in odmaknjenem koncu takratne države. /*/

In zato cesarja Franca Jožefa, katerega 100. obletnice smrti se zdaj tu spominjamo, upravičeno štejemo za prvega, največjega in tudi najslavnejšega preloškega donatorja in podpornika. Torej prvega od 50 donatorjev in podpornikov preloške šole. Vseh ostalih 49 je daleč za njim, tako v denarju kot v času; navedeni smo  tukaj in  tukaj. Tem denarnim donatorjem pa seveda dodajmo še 19 likovnih umetnikov, ki so darovali svoja dela za dražbo slik za obnovo preloške šole.

A. S. (28. 11. 2016)

* Ta skrajna odročnost, odmaknjenost pa – se bojimo – se vleče še kar v dan današnji, in to ne le v času, ampak tudi prek kar nekaj držav. In tudi francjožefovskega tunela v Beli krajini ni tukaj še nihče presegel, ne v času, ne v hitrosti, ne v dolžini, še najmanj pa v svoji pojavnosti (glej tunel).

Deli z ostalimi

Zadnje objave

1

O Plečniku v Beli krajini tudi na razstavi v Ljubljani

O Plečniku v Beli krajini tudi na razstavi v Ljubljani V zvezi s Plečnikom in Belo krajino velja opozoriti na razstavo "Plečnik in sveto", ki je zdaj odprta v Plečnikovi hiši v Ljubljani (do 20. 1. 2019).…
1

Spletna Preloka z vami že 11 let

Pregled minulega leta: Leto 2018 je bilo leto evropske kulturne dediščine. Spletna Preloka se je temu evropskemu praznovanju pridružila s promocijo in ozaveščanjem o pomenu stvaritev, ki jih je na Preloki…
1224

Sveta noč, blažena noč ...

Kapela v Oberndorfu v Avstriji, kjer se je pred natanko 200 leti rodila pesem Sveta noč. To najbolj znano božično pesem boste v teh prazničnih dneh slišali pogosto, seveda tudi na Preloki. Ob njenem letošnjem…
1a

Božič 2018 na Preloki

Svetla sveta noč in božični dan. Pesem Sveta noč, ki v teh dneh praznuje svojo 200-letnico, je seveda odmevala tudi na božični večer na Preloki. Tako kot vsako leto. Z njo je naš cerkveni pevski zbor tudi…
1

Ob 200-letnici najbolj znane božične pesmi

"Rojstni kraj" pesmi Sveta noč smo letos poleti obiskali tudi Preločani. Na današnji dan pred natanko 200 leti – torej 24. decembra 1818 – je v vasici Oberndorf pri Salzburgu nastala in bila prvič izvajana…
1

Preloka na razstavi na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Preloka na razstavi na Filozofski fakulteti v Ljubljani V letošnjem letu smo na preloški spletni strani namenjali precej pozornosti raziskovalnemu projektu o življenju ob okupacijskih mejah v Sloveniji med…