Kako tesno je s Preloko povezan cesar Franc Jožef?

Še smo pri letošnjih okroglih novembrskih obletnicah, zdaj pri vladarju, ki ga je prvega doživela in preživela preloška šola: cesarju Francu Jožefu. 21. novembra 2016 je bila 100. obletnica njegove smrti.

cesar-franc-jozefDa smo v času njegove monarhije Preločani dobili šolo, je jasno in znano. Znano je tudi to, da je naša šola ena redkih, kjer je v celoti ohranjena arhitektura cesarske francjožefovske dobe, in da je prav zato zdaj razglašena za kulturni spomenik.

Ampak da bi bil cesar Franc Jožef tesno povezan s Preloko in Preločani, halooo!!!
O, pa je! Poglejmo npr. navedek v prvi od treh knjig preloške Šolske kronike:

"2. dan novembra 1866 se je šola na Preloki pričela. Prvi učitelj je bil Pavel Borštnik … V šolsko poslopje je darovala c. kr. blagajna 2000 goldinarjev av. velj. Njih veličastvo svitli cesar so darovali iz svojega žepa 500 goldinarjev av. velj., farna občina pa je dala 2000 goldinarjev av. velj. in poleg tega še vso habriko."

Evo, vidite! Za gradnjo šole je bilo treba zbrati 4500 goldinarjev. Dežela Kranjska jih je prispevala 2000, občina prav tako 2000, cesar Franc Jožef pa je iz svojega žepa primaknil in daroval 500 goldinarjev, torej kar eno devetino vseh stroškov gradnje.

Ta njegov osebni prispevek priča o tem, koliko so temu vladarju pomenili kultura, izobrazba in njun dvig tudi v skrajno odročnem in odmaknjenem koncu takratne države. /*/

In zato cesarja Franca Jožefa, katerega 100. obletnice smrti se zdaj tu spominjamo, upravičeno štejemo za prvega, največjega in tudi najslavnejšega preloškega donatorja in podpornika. Torej prvega od 50 donatorjev in podpornikov preloške šole. Vseh ostalih 49 je daleč za njim, tako v denarju kot v času; navedeni smo  tukaj in  tukaj. Tem denarnim donatorjem pa seveda dodajmo še 19 likovnih umetnikov, ki so darovali svoja dela za dražbo slik za obnovo preloške šole.

A. S. (28. 11. 2016)

* Ta skrajna odročnost, odmaknjenost pa – se bojimo – se vleče še kar v dan današnji, in to ne le v času, ampak tudi prek kar nekaj držav. In tudi francjožefovskega tunela v Beli krajini ni tukaj še nihče presegel, ne v času, ne v hitrosti, ne v dolžini, še najmanj pa v svoji pojavnosti (glej tunel).

Deli z ostalimi

Zadnje objave

11 3a

Franc Balkovec - Mateč (1933 – 2020)

Prav danes, na dan spomina na naše rajne, se je žal iztekla še ena življenjska zgodba. Kmalu po svojem 87. rojstnem dnevu je umrl še en Preločan – Franc Balkovec, po domače Franje Mateč. Z njim je za vedno…
1

O dokumentarcu Vinceremo, videt čemo

To, kaj povzroči vojna, najbolj prepričljivo izpovejo ljudje, ki so vojne travme doživljali. Zdaj so pričevalci 2. sv. vojne v glavnem samo še tisti, ki so njene grozote doživljali v rani mladosti. To so…
10-15

Premiera filma z mnogimi Belokranjci v glavnih vlogah

Da se je triletni raziskovalni projekt Okupacijske meje 1941 – 1945 končal, to že veste (o tem smo poročali npr. tukaj). Veste tudi, da je bilo v okviru tega projekta v Beli krajini posnetih okoli 50…
1

In memoriam moji mami

Z veliko žalostjo v srcu pišem, da je za vedno odšla ena najtesnejših sodelavk spletne Preloke: ena njenih najbolj zvestih in kritičnih bralk in ena najboljših pričevalk o življenju v naših krajih v…
10 03

Marija Starešinič - Račekarkina (1925 – 2020)

V 96. letu je v Domu starejših občanov v Črnomlju umrla Preločanka Marija Starešinič, po domače Marica Račekarkina. Več o njenem življenju in delu si lahko preberete tukaj. Njenemu spominu so se poklonili tudi…
07 04

Marija Žunič - Kokčeva (1938 – 2020)

Iz Žuničev spet prihaja žalostna vest: niti mesec dni še ni minil od smrti Ane Mikčeve, pa je danes umrla še njena soseda in prijateljica Marija Žunič, po domače Kokčeva/Šickoča. Rodila se je leta 1938 v…