Po dolgi bolezni in večletni prikovanosti na bolniško posteljo je tiho od nas odšel še en Preločan, 84-letni Jože Starešinič – Žuglovkin.

Kot mnogim drugim Preločanom tudi njemu življenje, zlasti v mladosti, ni prizanašalo. Ob tem omenimo tudi, da je kmalu po 2. sv. vojni celo okusil vso grozoto zloglasnih vojaških zaporov v Lepoglavu na Hrvaškem (od 1950 do 1955).

A kljub vsemu striče Žuglovkin nikoli ni izgubil optimizma in je bil vedno, kot rečemo, za hece in je znal marsikaj ušpičit. Slovel je tudi kot silno močan človek in kot tak je bil iskan fizični delavec pri težkih delih v vasi.

Bil je kmet, ki je z ljubeznijo obdeloval »svojo« Hamanko. Ki je neštetokrat prehodil pot s Hamanke čez Reber, ko je bila ta še grda in strma, bodisi z voli in vozom ali pa kar s pridelkom na svojem hrbtu. Pozneje pa s konjem.

Striče Žuglovkin se je v malo preloško zgodovino zapisal kot tisti Preločan, ki je imel zadnjega konja v selu.

V svojem življenju se je resnično dovolj nagaral, naj zdaj počiva v večnem miru!