Najstarejša doslej najdena fotografija kake preloške domačije
Potem ko smo potešili vašo radovednost glede Magdičine hiše, vas je zanimalo tudi, ali bi se dalo s pomočjo starih slik rekonstruirati zgodbo še kake druge preloške hiše, ki je ni več. – Dakaj da bi se dalo!
Poglejmo preloško domačijo, ki je nosila staro hišno številko 20.
Ta fotografija je za vse nas, ki raziskujemo našo stavbno dediščino, posebej dragocena, ker je najstarejša doslej najdena fotografija kake preloške domačije. Posnel jo je znani ljubljanski fotograf Fran Vesel, ki je prišel na Preloko 24. avgusta 1920 in je tisti dan posnel pri nas še nekaj drugih antologijskih prizorov (o njih kdaj drugič).
Ta domačija je bila zasnovana kot popolnoma zaprti tip dvora, ki je bil značilen za ves naš obkolpski prostor: na eni od štirih stranic vidimo leseno stanovanjsko hišo s čopasto streho, na drugi lopo z dvokrilnimi dvornimi vrati, skozi lopo je vidno gospodarsko poslopje na ostalih dveh stranicah. Vse seveda lepo pokrito s slamo.
Zgodba te domačije pa hkrati priča o tem, kako usodno je v mnoge preloške družine zarezala 1. sv. vojna (1914–1918), katere stote obletnice se prav zdaj spominjamo.
Kakor pričajo naše cerkvene knjige, je bil priimek pri tej hiši najmanj od 18. stoletja Žunič.
Ob začetku 1. sv. vojne sta v njej živela zakonca Marko in Bara Žunič, otrok še nista imela. Prvi otrok, sin Ivan, se jima je rodil 24. 6. 1915. Ampak dober mesec pred njegovim rojstvom (15. maja 1915) je bil Marko vpoklican v vojsko. Najprej je moral na fronto v Galicijo. Morijo Galicije je preživel in bil nato premeščen na soško fronto. Sodeloval je v bojih na Oslavju, v t. i. četrti soški bitki, med 10. nov. in 5. dec. 1915, tu pa se je za njim izgubila vsaka sled.
Samo nekaj dni kasneje pa je na Preloki umrl tudi Markov sin Ivan (6. decembra 1915).
Tako imenovano smrtovnico za Marka Žuniča je okraj. sodišče Novo mesto poslalo na Preloko šele 30. 9. 1920.
Ko je torej fotograf Fran Vesel 24. avgusta 1920 fotografiral domačijo Preloka št. 20, je v tej hiši živela samo še vdova Bara*.
Ker je bil gospodar Marko tudi uradno razglašen za padlega, edini otrok pa mrtev, za Žuničevo domačijo in grunt ni bilo več prihodnosti. V takih primerih je bila v starih časih edina rešitev, da so prišli k hiši t. i. skupniki – mlad par ali mlada družina, navadno kaki sorodniki, na katere je lastnik prepisal hišo in grunt pod pogojem, da ga – kot se je reklo – doživijo do smrti.
Vdova Bara se je odločila, da bo vzela na skup družino Jožeta Radoviča, ki se je do takrat "drenjala" na Preloki št. 28. In to se je zgodilo že leta 1921. Bara Žunič je umrla 13. julija 1926.
Nadaljnjo zgodbo hiše Preloka št. 20 pa že poznate, saj smo o njenem novem gospodarju Jožetu Radoviču na Preloki.si že pisali. Prav tako o njegovi znameniti kamniti hiši (levo), ki je bila zgrajena prav na mestu lesene, s slamo krite hiše, ki jo vidite na zgornji fotografiji iz leta 1920.
Ana Starešinič (22. 5. 2016)
* Podatka, ki sta zapisana na spletni strani Slovenskega etnografskega muzeja, češ da je Fran Vesel domačijo Preloka št. 20 fotografiral 1. 1. 1928 in da je bila ta hiša takrat zapuščena, sta napačna.
P. S.: Če kdo med vami hrani kako še starejšo fotografijo kake preloške domačije, nam jo pošljite in jo bomo z veseljem objavili.