Estetski vzgibi Plečnikovega preloškega opusa

Estetski vzgibi Plečnikovega preloškega opusa

plecnikova-preloka-1

Ko v teh dneh, 60 let po Plečnikovi smrti in 145 let po njegovem rojstvu*, odkrivamo, da je ta svetovni arhitekt snoval načrte tudi za Preloko, seveda ne moremo mimo vprašanj, zakaj in kako ravno Preloka!

Kaj je bilo tisto, kar je urejevalca Prage, arhitekta Dunaja, enega od ustanoviteljev Univerze v Ljubljani, z razstavami v New Yorku, Londonu, Parizu, Tokiu itd., spodbudilo k načrtovanju in urejanju prav Preloke? Kako to, da si je umetnik, katerega briljantni opus je že zdavnaj postal svetovna kulturna dediščina, vzel čas za značilno preloško veduto: naš hribček s cerkvijo in šolo?

Ga morda navdihne kultura – zakladnica glasbene ustvarjalnosti na Preloki, posneta na voščene valje, mimo katere kot intelektualec in zaveden Slovenec zagotovo ne more?

Ga za Preloko navduši znamenita Hibšerjeva fotografija Odhod od maše, posneta na pročelju preloške cerkve? Je morda to Gasparijeva razglednica Kmečka svatba, naslikana na podlagi Hibšerjeve fotografije, obe pomemben del naše slovenske kulturne dediščine?

Mu o lepotah Preloke in preloškega hribčka, od koder se vidi vse do Kamniških Alp, Kvarnerja in bosanskih gora, pripoveduje akademski kolega Božidar Jakac? Jakac, ki je prav pri nas, s cerkvenega obzidja in šolskega okna, posnel antologijske prizore svojega filma Bela krajina!

Morda pa je lepota krajine tista, ki ga očara med obiskom pri nas in sprehodom po cerkvenem obzidju, morda?

Na vsa ta vprašanja lahko z gotovostjo odgovorimo le to, da zagotovo ne vemo!

To skrivnost je genialni Plečnik odnesel s sabo v grob!

Smo pa ponosni in počaščeni, da je mojster Plečnik ne le vedel za nas in nas dobro poznal, temveč z navdihom Preloke tudi snoval in ustvarjal. O tem pa v naslednjem prispevku.

Ana Starešinič (11. 2. 2017)

*Jože Plečnik (23. januar 1872 – 7. januar 1957)

Deli z ostalimi