V Beli krajini hranimo še eno Plečnikovo umetnino – t. i. Baragov kelih

Plečnikovo leto 2017 se je v Beli krajini začelo že leto prej in se bo, kot vse kaže, potegnilo še v leto 2018. Ob robu razstave Plečnik v Beli krajini, na kateri smo med drugim predstavili Plečnikov unikatni novomašniški kelih, smo namreč prav po detektivsko razvozlavali zgodbo še enega keliha, ki je prav tako narejen po Plečnikovem načrtu in ga hranimo v Beli krajini, in sicer v Metliki.

1Plečnikov metliški kelih je presenetljivo poseben zaradi svojega okrasja: ob njegovem deblu so namreč nanizane tri vrste s po tremi staroavstrijskimi srebrniki s podobo cesarja Franca Jožefa. Torej goldinarji, denar, za kelih vsekakor nenavadno, nepričakovano okrasje!!!

Metliški župnik ve povedati, da je ta kelih v Metliki znan kot Baragov kelih*. Zakaj Baragov? Zato, ker ga je škof Anton Vovk poklonil metliški župniji leta 1958, ob 90. obletnici smrti škofa Barage.

Napisi na kelihu to potrjujejo. Na obodu stalca (podstavka) je vgraviran napis UNUM EST NECESARIUM (Eno je potrebno, škofovsko geslo škofa Barage) – IN DOMINO CONFIDO (V Gospoda zaupam, škofovsko geslo škofa Vovka) + BARAGAE HONORI (v čast škofa Barage) + ANTONIUS VOVK (škof Anton Vovk). Na spodnji strani stalca pa je vgravirano, da je kelih izdelan po Plečnikovem načrtu iz leta 1956, izdelal pa ga je pasar Alojz Pirnat** leta 1958.

Torej: ta kelih je Plečnik zasnoval v zadnjem letu svojega življenja, škof Vovk pa ga je leta 1958, tj. leto po Plečnikovi smrti (umrl 7. 1. 1957) in 90 let po Baragovi smrti (umrl 19. 1. 1868), poklonil Baragovi in svoji nekdanji župniji Metliki***.

Kakšna pa je celotna zgodba tega oblikovno tako nenavadnega keliha? Razvozlavali smo jo ob pomoči literature o Plečniku in njegovem delu ter s pomočjo arhiva dr. Damjana Prelovška:

234a

Kelih z 9 staroavstrijskimi srebrniki (zgornja fotografija) je v zajetnem opusu Plečnikovih kelihov znan po tem, da si ga je dal Plečnik v zadnjem letu življenja izdelati kar sam zase, da pa ga je potem, ko je bil že na smrtni postelji, poklonil škofu Vovku.

To izvemo iz pričevanja Plečnikovega nečaka Karla Matkoviča o stričevih zadnjih dneh in urah (zapis z dne 27. 2. 1957):
"Malo pred Božičem ga je (Plečnika) Presvitli (ljubljanski škof Anton Vovk) obiskal. Zvečer potem smo mu morali prinesti kelih, ki ga je pred več meseci dal kar zase narediti, ker ga je pač veselilo, kako bo izgledalo stalce z avstrijsk(imi) goldinarji. Že preje enkrat ga je škofu pokazal, ta ga je pohvalil in drug dan sem moral odnesti ta kelih škofu v dar oziroma v svobodno uporabo ..."****

Je morda škof Vovk ta Plečnikov lastni kelih leto pozneje poklonil Metliki, še prej pa dal nanj vgravirati priložnostni napis na stalcu. Ne, gotovo ne.

Originalni Plečnikov kelih z 9 goldinarji je pasar Alojz Pirnat naredil leta 1956, metliškega pa leta 1958, torej že po Plečnikovi smrti.
Nekaj je tudi oblikovnih razlik, npr.: originalni kelih, narejen natančno po Plečnikovem načrtu, ima po stalcu posejanih 8 kamnov enake oblike, metliški jih ima šest in niso vsi enako oblikovani ...

In kje je zdaj originalni kelih, ki ga je Plečnik na smrtni postelji podaril škofu Vovku? Vrsto let je bil v ljubljanski župniji Črnuče, ker ga je škof Vovk dal črnuškemu župniku Feliksu Zajcu, sicer Plečnikovemu dobremu znancu (gl. TUKAJ). Feliks Zajec je bil nazadnje župnik v Mengšu in tam je leta 1998 tudi umrl. Tako kelih danes hranijo v mengeškem župnišču*****.

Metliški kelih je torej REPLIKA originalnega keliha iz leta 1956. Je pa prav ta Plečnikov metliški kelih, ki smo ga odkrivali ob koncu Plečnikovega leta, zanimiv uvod v letošnje Baragovo jubilejno leto.

Ana Starešinič (1. 3. 2018)

* V literaturi o Plečniku in njegovem delu se sicer pod imenom Baragov kelih navaja kelih, ki ga je Plečnik zasnoval leta 1937 in je bil namenjen Baragovemu semenišču, ki se je takrat zidalo v Ljubljani. Njegovi posebnosti sta deblo v obliki vijačnice in bogato reliefno dekorirano stalce.

** Pasar Alojz Pirnat je izdelal tudi Plečnikov lestenec, ki visi v prezbiteriju preloške cerkve.

*** Oba, Baraga in Vovk, sta začenjala svojo dušnopastirsko pot kot kaplana v Metliki. Friderik Irenej Baraga je bil kaplan v Metliki v letih 1828–1830, Anton Vovk pa približno 100 let pozneje (v letih 1923–1926).

**** Iz pisma Karla Matkoviča o Plečnikovih zadnjih urah; objavljeno v Kristjanovih obzorjih V, novembra 1990, št. 22, 339

***** Vir: Štefan Babič, župnik v Mengšu

Deli z ostalimi