Razstava o življenju ob okupacijskih mejah v Beli krajini

0
Razstava o izsledkih projekta Okupacijske meje, v katerem s svojimi pričevanji sodelujejo mnogi Belokranjci, je 4. aprila začela svojo pot po Beli krajini. Aprila si jo bo mogoče ogledati v Belokranjskem muzeju v Metliki, maja bo prenesena v Semič in nato junija še v Črnomelj.

Vrednost te raziskave in pričujoče razstave je v tem, da je obdobje okupacije predstavljeno skozi človeške zgodbe in usode »navadnih« ljudi, da v tem projektu ob zgodovinarjih in strokovnjakih nastopajo pričevalci, – mali ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje in ki so to tudi morali živeti.

In v tem duhu je tudi naslov razstave: italijanski okupator je po zidovih samovšečno in naduto pisal parole VINCEREMO ('Zmagali bomo'), kot to Italijani znajo v vseh zadnjih vojnah, v zadnjem trenutku; Belokranjci pa so takrat skrivaj dodajali VIDET ČEMO. - No, in smo videli!

1a2b3b4b

Ana Starešinič (5. 4. 2019)

Še en pogled na zdomstvo

Spoštovani,

vaš prispevek o mojem očetu Mladenu Rodelli mi je zelo všeč! Najlepša vam hvala!

CDOdraščala sem z očetovo glasbo in še vedno poslušam njegove pesmi.

Čeprav jih je skladal pred mnogimi leti, so vedno znova aktualne. Zgodovina se ponavlja, zdomstvo se ponavlja. Včasih so bili Italijani nezaželeni “gastarbeiterji”, potem Jugoslovani (no, mi pa smo bili kar oboje), dandanes pa prihajajo migranti in begunci iz drugih kotov sveta. Čisto vseeno, iz katerega razloga se nekdo odloči, da zapusti svoj rodni kraj, korenine ostanejo tam. Moj oče ta čustva zelo poetično opisuje v svojih skladbah (“Tišina”, “Čas beži”, Der Baum”, “Veter iz mesta” in druge).

V kasnejših pesmih je začel pisati “zgodbe, ki jih piše življenje”, kot je rad poudaril na svojih koncertih (“Lepa je jesen”, “Dekle in veter”, “Nazaj na moja polja” - kjer opisuje, ne da bi jih imenoval, gribeljske travnike).

Nekatere pesmi pa so celo politične (“Zgodba o Mihcu”, “Angeli iz Balkana”, katero je napisal v ‘90-ih letih).

Upam, da boste imeli priložnost, da prisluhnete še ostalim pesmim!

Prisrčen pozdrav,
D. Mirjam

---------------------------------------------------------------------

Spoštovana gospa Dagmar Mirjam,

tudi vam najlepša hvala za pismo: hvala za dodatno osvetlitev očetove ustvarjalnosti in za razmišljanja o še vedno (vse bolj?) aktualni temi zdomstva.

Da, srečni ljudje ne emigrirajo, je zapisal Milan Kundera v svojem kultnem romanu Neznosna lahkotnost bivanja. Milan Kundera, ki je prav tako delil usodo zdomstva kot vaš oče in jo prav tako (in prav takrat kot on) prelival v svojo umetnost.

Umetniki pač ne morejo zatreti umetnosti, ki hoče iz njih in prek njih v svet.

Vsestransko bogato življenje vašega očeta, razpetega v Evropi med Italijo, Jugoslavijo, Švico, Slovenijo in zdaj EU, priča o tem, da so potomci Bele krajine razstreseni po svetu, a te sledi se počasi izgubljajo in spomini izginjajo. Zato pa je tu umetnost, nekaj, kar presega minljivost in se nas dotika. Še dolgo potem … ali pa prav potem!

Pozdrav v Švico iz "tistih krajev", kamor segajo tudi vaše korenine,

Ana

(2. 4. 2019)

Belokranjska himna z akordi in notografijo

1Potem ko smo v prejšnjem prispevku spoznali avtorja skladbe "Jaz sem iz tistih krajev doma", zdaj prilagamo še njeno besedilo, opremljeno z akordi. Besedila z akordi se bodo gotovo razveselili vsi, ki bi to pesem radi zapeli ob spremljavi. Poslal nam ga je gospod Mladen Rodella, skupaj s prijaznim pismom in tole fotografijo s koncerta v Dolskem pri Ljubljani. Notografijo pesmi pa smo objavili že pred časom (gl. TUKAJ.)

3b

Ana Starešinič (31. 3. 2019)

Sporočilo gospoda Mladena Rodelle Belokranjcem

Spoštovani!                                                                          Daellikon, 29. 3. 2019

Pesem "Jaz sem iz tistih krajev doma" * sem napisal in skomponiral leta 1978. Vanjo sem izlil svoja takratna osebna občutja, pesem prihaja res iz srca. V tistem obdobju sem napisal in skomponiral več takoimenovanih “zdomskih”pesmi, katere so na zgoščenki "Dekle in veter" (izšla 1995, besedila na ovitku CD). Nekaj let kasneje sem izdal zgoščenko "Čudak", na kateri so zbrane različne življenjske zgodbe in mišljenja.

V Švico sem odšel zelo mlad in prva desetletja se nikakor nisem mogel vživeti. Imel sem strašno domotožje in tolažbo sem našel v glasbi. Vedno me je vleklo domov, tudi potem ko sem imel že družino. Posebno navezan sem bil in sem še na Belo krajino, kjer sem rojen in kjer sem preživljal svoje najlepše brezskrbne počitnice.

Sprašujete, ali je važno imeti stike z domom. Kje je naš dom? – Dom je tam, kjer se dobro počutimo! Ljudje se vedno več selijo in nikjer ne poženejo korenin, a zelo lep občutek je, če veš, kje je kotiček na tem svetu, ko ti je toplo pri srcu, če samo pomisliš nanj. Zame so to še vedno Griblje, kjer vsako leto obiščem sorodnike in moj slap na Kolpi. Seveda se dobro počutim tudi v Senožetih pri Ljubljani, kjer imam hišo in kjer preživljam poletja, in tudi v Švici, kjer je moja družina.

Veseli me, da to mojo pesem posluša vedno več ljudi širom po svetu in da jim prinese malo toplih pozdravov iz lepe Bele krajine. Ponosen bom, če jo bo prepeval kak pevski zbor.

Mladen Rodella
e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
FB: https://www.facebook.com/mladen.rodella.90

 * Do 30. 3. 2019 si je video "Jaz sem iz tistih krajev doma" ogledalo 17.185 ljudi, na svojih profilih ga je delilo 217 ljudi. (Op. A. S.)

Avtorju naše belokranjske himne gospodu Rodelli se najlepše zahvaljujemo za tole navdihujoče pismo. Hvala tudi za pesem, opremljeno z akordi, ki jo je priložil pismu (objavili jo bomo v naslednjem prispevku).

Zdaj pa še o tem, kako po detektivsko smo našli gospoda Rodello v Švici:

Vzporedno z verižnim širjenjem videa z glasbeno podlago "Jaz sem iz tistih krajev doma" so se namreč množila tudi vprašanja, kdo je vendar ta skrivnostni avtor skladbe Mladen Rodella. Od kod ta za belokranska ušesa in oči nenavadni priimek?

1Prva se je oglasila Sonja Papič iz Ljubljane, ki je po rodu iz Gribelj: "O, to pa poje moj bratranec ..." In potem je napisala še več: "Mladenov oče je tržaški Slovenec, mama pa je moja teta Vida iz Gribelj (dekliški priimek Papič). Spoznala sta se, ko je njegov oče Enriko (Riko) po 2. sv. vojni v Gribljah napeljeval elektriko. Mladen se je rodil prav v moji rojstni hiši v Gribljah. V otroštvu je bil veliko časa pri nas v Gribljah, pogosto pa nas je obiskoval tudi kasneje. Družina je sprva živela v Ljubljani, nato so se odselili v Švico. Danes ima Mladen Rodella dve hčerki in šest vnukov, vsi živijo v Švici."

Seveda smo potem navezali stik z Rodellovimi v Švici: z gospodom Mladenom Rodella ter z njegovima hčerkama Dagmar Mirjam in Andrejo. In tako smo izvedeli še veliko več.

Mladen Rodella se je rodil v Gribljah leta 1948. Do leta 1966 je družina živela v Ljubljani, potem so odšli v Švico, kjer je Mladen diplomiral kot elektroinženir.

2Glasba je bila ves čas pomemben del njegovega življenja. Z njo se je začel aktivno ukvarjati že pri 15 letih v Sloveniji in nadaljeval potem v Švici. Kot pevec in kitarist je igral s številnimi glasbenimi skupinami, svoje avtorske skladbe (tudi pesem "Jaz sem iz tistih krajev doma") pa je leta 1995 zbral na zgoščenki "Dekle in veter" (hči D. Mirjam na njej prispeva spremljevalni vokal). S svojimi skladbami se je pogosto predstavljal slovenskemu občinstvu v Švici, seveda pa je nastopal tudi po Sloveniji. Tako je 20. 3. 1998 skupaj s hčerkama D. Mirjam (vokal) in Andrejo (vokal in saksofon) nastopil na koncertu v Kulturnem domu španskih borcev v Ljubljani. Njegov doslej zadnji koncert pri nas je bil leta 2006 v Dolskem pri Ljubljani.

Ana Starešinič (30. 3. 2019)

P. S.: Prejeli pa smo še eno pismo iz Švice: TUKAJ.

"Tudi jaz sem iz tistih krajev doma": doslej 149 delitev in nad 12.000 ogledov

Ta na videz preprosti video se naglo verižno (viralno) širi in samo na FB je zabeležil več kot 12.000 ogledov in 149 delitev – od Kanade, ZDA, Argentine do Avstralije ... in pa v Evropi (Švedska, Nemčija, Francija, Švica, Italija, Srbija, Hrvaška itd.). Največ delitev pa je bilo seveda v Beli krajini in drugih krajih po Sloveniji in večina delitev ima pripis "Tudi jaz sem iz tistih krajev doma".

V čem je čar tega na videz enostavnega videa?

Enostaven je zato, ker sprehod po sliki sledi ritmu in podpira vsebino skladbe, hkrati pa sama skladba podpira, poveličuje sliko. Čar videa je v harmoniji slike in glasbe, kakor ju je "orkestriral" njegov avtor Samo Božič.

Avtor fotografije je Tomislav Urh: motiv iz Bele krajine, ujet v trenutku rojevajočega se jutra in v katerem sta na enem mestu združeni njena naravna in kulturna dediščina. V ospredju kolonada t. i. "belokranjskih vrat", prek katerih se po železni cesti prebiješ iz vrveža mest in hrupa betona ter se znajdeš sredi s soncem obsijane, tihe, mehko valujoče pokrajine, posejane z vasicami in cerkvicami. Vsekakor fotografija, vredna tisoč besed!

Glasbena podlaga pa je iz srca zapeta pesem našega rojaka iz Švice Mladena Rodelle, katere rdeča nit je ponosni vzklik: "Jaz sem iz tistih krajev doma". Po vaših odzivih sodeč (gl. 30 komentarjev na FB) ste njeno toplino in iskrenost začutili tudi facebookovci. In čeprav je pesem stara že kakih 40 let, je v novi podobi dobesedno pona-Rodella! In morda ... morda bo celo postala nova belokranjska himna!

In ker k vsaki himni sodijo note, zdaj prilagamo še njeno notografijo. Notografija je delo Zdravka Kuniča, v računalniško obliko jo je prepisal Aljoša Vrščaj.

notografija_1

V naslednjem prispevku pa bomo predstavili Mladena Rodello.

Ana Starešinič (10. 3. 2019)