Jože Ivanušič (1934 - 2020)

Žalostna novica s Preloke: danes je v bolnišnici v Novem mestu umrl Jože Ivanušič iz preloškega zaselka Valeti.

Rodil se je 17. aprila 1934 pri Dolnjih Valetih, po domače se je reklo tudi pri Cimermanu. Priimek Ivanušič je bil pri hiši že najmanj od leta 1792. To je bila nekoč velika družina, npr. njegov stari oče Jure je imel kar 10 bratov in sestra ... Njihovi potomci danes živijo ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem, v Franciji, v Ameriki ...

Jože se je leta 1958 poročil z Marijo Balkovec, po domače Maradinovo iz Zilj. Prvi otrok – hčerka Ana – jima je umrl že kmalu po rojstvu, druga hči Jožica se je izšolala za trgovko in kot trgovka potem dolga leta delala v svoji rojstni vasi.

Jože je hodil na delo v Črnomelj. Na Begradu je veljal za izredno dobrega delavca; bil je tesarski mojster, – in to mojster v pravem pomenu besede, zaupana so mu bila najbolj zahtevna dela! Od tam je tudi odšel v zasluženi pokoj. Potem pa se je zgodila nesreča: ponesrečil se je s traktorjem, njegovo življenje je dolgo viselo na nitki, kar leto in pol je ležal v bolnišnici ... A žilav, kot je bil, se je "izvlekel", si spet opomogel, toda posledice so ostale. In potem sta družino doleteli še dve nesreči: najprej smrt mlajšega brata Daneta, po domače Dančka, že naslednje leto pa še hujša nesreča: nenadna smrt hčerke Jožice. Svoje zadnje dneve je Jože preživljal v Domu starejših občanov v Metliki.

01 26Jože Ivanušič je bil dolgoletni član naše Folklorne skupine Lepa Anka. Z njo je prekrižaril Slovenijo od Beltincev do Kopra, pa prek Ribnice do Ljubljane in Kamnika ..., da številnih nastopov po Beli krajini niti ne omenjamo. V tujini pa je z njo nastopil od Zagreba do Celovca, Gorice in Rezije pa vse do Rima. Bil je odličen plesalec.

Na fotografiji, ki jo objavljamo, vidimo Jožeta Ivanušiča skupaj s soplesalko Ano Balkovec – Matečo na jurjevanju v Črnomlju leta 1972. Prof. Mirko Ramovš ju je v objektiv ujel v trenutku, ko sta plesala "Siroto", in to fotografijo je objavil tudi v svoji knjigi o belokranjskem plesnem izročilu. Žal sta oba naša plesalca s te prelepe črno-bele fotografije zdaj pokojna. Naj počivata v miru!

Podrobnosti o pogrebu: Pogrebne slovesnosti se bodo v cerkvi sv. Trojice na Preloki začele v sredo, 29. januarja, ob 14. uri. Žara bo na Preloko pripeljana na dan pogreba ob 11. uri.

A. S. (26. 1. 2020)

Poslovilni govor Jožeta Miketiča lahko preberete tukaj.

Nova spoznanja o našem Župančiču v minulem letu

V četrtek, 23. januarja, bo minilo 142 let od rojstva poeta Bele krajine Otona Župančiča. Ob tej priložnosti se ozrimo na minulo leto, ko smo se z vrsto prireditev spominjali pesnikove 70. obletnice smrti.

1 aNajveč novih spoznanj o pesniku in njegovem delu je prinesla nova knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Tako med drugim izvemo, da je bil eden prvih slovenskih smučarjev, med prvimi pri nas je letel z letalom, rad je plaval, veslal, planinaril, znal je pritrkavati, bil navdušen gobar, rad je tarokiral, šahiral, lepo risal, pel, igral na orglice, prevajal ... in seveda – pesnil. Knjiga je izšla junija 2019, ob 70. obletnici pesnikove smrti, predstavljena pa je bila tudi v njegovi spominski hiši v Vinici in v Knjižnici Črnomelj. Prav tam, v Vinici, pa je bil ob Župančičevi junijski obletnici tudi literarno-glasbeni večer.

2Konec novembra 2019 pa je izšla knjiga Cvetličice – izbor Župančičevih pesmi za mladino (in ne samo mladino!), ki jih doslej še nismo poznali, saj jih pesnik ni vključil v svoje zbirke; med neobjavljenimi in nezbranimi so tudi v njegovih Zbranih delih. Cvetličice je – tako kot Spomine na Otona – izbrala in uredila pesnikova vnukinja Alenka Župančič. Obe knjigi sta izšli pri Založbi Forma 7 in sta bili decembra 2019 predstavljeni tudi v Štandrežu pri Gorici v Italiji. Veliko teh zdaj prvič objavljenih pesmi se nanaša na Belo krajino.

3Oktobra 2019 so bili legendarni Župančičevi Mehurčki, – pesniška zbirka, ki je bila mnogim med nami sploh prvi stik z literaturo –, postavljeni na oder Gledališča Koper. V živahni in živopisni predstavi se naš otroški glavni junak Ciciban torej spet vrača na gledališke odre.

Omeniti velja tudi dve odmevni predavanji v zadnjem letu:

4Točno na pesnikov rojstni dan (23. januarja) je v Spominski hiši Otona Župančiča v Vinici predaval dr. Marijan Dović (ZRC SAZU), ki je tudi avtor postavitve viniške razstave "Župančič – mojster besede". V predavanju z naslovom Opojna čaša besed je na novo osvetlil in ovrednotil pesnikovo zgodnejšo poezijo, zlasti dekadenčno zbirko Čaša opojnosti.

5Točno ob 70. obletnici njegove smrti (11. junija) pa je bil na Dunaju, v Inštitutu za avstrijske vede, dvojezični večer v spomin Otona Župančiča. O njegovem življenju in delu je govoril literarni zgodovinar Erwin Köstler, znani prevajalec sodobnih slovenskih avtorjev v nemščino. Sledil je recital Župančičevih pesmi ter odlomka iz Župančičeve drame Veronika Deseniška.

Otonu Župančiču so se septembra poklonili tudi na Radiu Slovenija, in sicer v oddaji Kulturni fokus. V njej je literarna zgodovinarka dr. Darja Pavlič (FF UL) razmišljala o mnogih trajnih odlikah njegove umetnosti in o tem, zakaj nas le-ta dandanes nagovarja s tišjim glasom kot pred desetletji.

In še o eni knjigi in eni razstavi:

6Novembra 2019 je izšla nova knjiga z naslovom Zlata knjiga ljubljanskih častnih meščanov. Med 134 prejemniki tega uglednega naziva je seveda tudi Oton Župančič. Mestni svet Ljubljane mu je ta naziv podelil leta 1938, ob njegovi 60-letnici, in sicer na predlog in z utemeljitvijo takratnega ljubljanskega župana, Belokranjca dr. Jura Adlešiča.

7Lani ob slovenskem kulturnem prazniku pa je bila v prostorih Državnega sveta v Ljubljani na ogled filatelistična razstava Slovenska književnost na znamkah. Oton Župančič je svojo menda edino znamko dobil leta 1970, torej še v času Jugoslavije. Izšla je v nakladi 145.936 izvodov, njena vrednost je bila 5 din.

Ana Starešinič (21. 1. 2020)

P. S.: Za nekaj novih spoznanj o našem Župančiču smo torej od minulega leta spet bogatejši. Ni pa lani šlo brez dezinformacij. Te so v javnost zašle od tam, od koder bi jih najmanj pričakovali – iz javnega zavoda Krajinski park Kolpa. Članek, ki so ga razpečevali po različnih medijih, se začenja takole:

"Belokranjci smo še posebno ponosni na enega največjih slovenskih poetov in ga imamo za svojega – čeprav je preživel v Beli krajini le otroštvo (prvi dve leti na Vinici in 12 let v Dragatušu), starša pa tudi nista bila Belokranjca ..."

Da pesnikova starša nista bila Belokranjca? Oče seveda ne, saj vemo, da njegova veja rodbine izhaja iz okolice Dolenjskih Toplic. Ampak da pesnikova mama Ana Župančič, rojena Malič, ne bi bila Viničanka, torej Belokranjka, – "ta je pa res bosa!" bi vzkipel Župančič. Viničana sta bila oba njena starša Franc in Barbara Malič (oče tudi viniški župan, mama iz znane viniške družine Mihelič). In tudi njeni stari starši po očetovi in mamini strani (Janez Malič se je poročil z Ano Ostronič, Ive Mihelič pa z Jožefo Kastelic) so bili vsi rojeni Viničani ... No, ne ravno vsi, kajti stara mama Ana Ostronič (poročena Mihelič) je bila rojena na Goleku, – Goleku pri Vinici. Kot je znano, je rod viniških Maličev dokumentiran v Vinici že najmanj od leta 1750.
Dotični v Javnem zavodu Krajinski park Kolpa bi se o tem lahko prepričali kar v samem parku – v Vinici, v pesnikovi spominski hiši, kjer je podrobno predstavljen rodovnik Otona Župančiča. Če bi seveda hoteli ...

Odštevamo do 2020

Vsem Preločanom – kjerkoli že ste – in obiskovalcem spletne Preloke želimo vse dobro v novem letu DVAKRAT DVAJSET. Hvala vam, da ste že 13 let del naše velike spletne skupnosti in verjamete v to, kar nas povezuje, razvija in bogati.

preloka_2019-12-30Uredništvo spletne Preloke

Ana Starešinič - Sirkova (1931 – 2019)

12 24Na sam božični večer je v bolnišnici v Karlovcu umrla Preločanka Ana Starešinič, po domače Ančica Sirkova.

Rodila se je v Balkovcih Marku in Ani Čadonič, po domače pri Dolnjih Balkovcih, leta 1956 pa se je poročila z Jankom Starešiničem - Sirkovim iz preloškega zaselka Vidine. V zakonu se jima je rodilo troje otrok: dva sinova in hčerka. Mož Janko je umrl leta 2003, Ančica Sirkova je zadnji mesec preživela v domu starostnikov v Netretiću.

Njen pogreb bo v petek, 3. januarja 2020, ob 14. uri na pokopališču na Preloki. Žara bo na dan pogreba od 11. ure v naši župnijski cerkvi sv. Trojice.

Naj teta Sirkova počiva v miru!

 

Letošnji preloški božič

bozic-2019

24. 12. 2019