Franc Pavlakovič (1929–2019)

19292019Za vedno se je poslovil naš rojak Franc Pavlakovič, po rodu iz Dejanov. Spominjali se ga bomo po njegovih aktivnostih na mnogih področjih. Najprej seveda po tem, da je bil dolgoletni vodja krajevnega urada Vinica.

Na tem delovnem mestu je naredil za naše kraje in ljudi veliko koristnega. Veliko zaslug je imel npr. za to, da je v ta naš dotlej odrinjeni prostor prišla prva industrija: Novoteksov obrat v Vinici (odprtje 28. 11. 1973), ki je bil opremljen s takrat najsodobnejšimi šivalnimi in likalnimi stroji in je zagotovil socialno varnost mnogim družinam iz širše okolice.

Posebej pa izpostavljamo njegovo dejavnost v preloškem kulturnem društvu, v okviru katerega se je v povojnem obdobju razmahnilo zlasti gledališko področje. To je bila zlata doba igralstva na Preloki, ko so tu uprizarjali po 3 predstave na leto in sanjali kar o ustanovitvi stalnega gledališča. Pravijo, da je bil Franc tako izvrsten igralec, da sploh ni potreboval režiserjevih napotkov. Izkazal se je v najrazličnejših vlogah in likih, npr. v Jurčičevem Domnu, Finžgarjevi Razvalini življenja, Cankarjevem Kralju na Betajnovi ...

Bil je izjemen humorist in satirik. Na pirih recimo je bil sposoben s svojimi nepozabnimi duhovitostmi, ki jih je sam režiral in izvajal, zabavati svate tudi po dve noči zapored – na nevestinem in ženinovem domu.

Omenimo pa še eno njegovo priljubljeno področje: pesnjenje. Bil je mojster zlaganja rim, pesmice je ustvaril za prenekaterega človeka in prenekatero priložnost. Tukaj prilagamo njegovo pesmico iz leta 2006, ki smo jo objavili v preloškem glasilu, v posebni številki, ki smo jo posvetili 140-letnici šole na Preloki:

2

Naj naš rojak Franc Pavlakovič zdaj počiva v miru!

(22. 1. 2019)

O Plečniku v Beli krajini tudi na razstavi v Ljubljani

V zvezi s Plečnikom in Belo krajino velja opozoriti na razstavo "Plečnik in sveto", ki je zdaj odprta v Plečnikovi hiši v Ljubljani (do 20. 1. 2019).

1Razstava osvetljuje Plečnikovo dojemanje vere, krščanske misli in njegov intimni odnos do "svetega", kakor se to kaže skozi njegove izvirne zapise, pisma, skice, načrte in njihove realizacije.

Ali so na razstavi posredno predstavljene tudi umetnine, ki jih je mojster snoval za Belo krajino? – Da!

2Iz Plečnikovega zajetnega opusa kelihov, izjemnega tako po kakovosti kot po številu, sta za to razstavo izbrana dva. In eden od njiju je Plečnikov lastni kelih. To je znameniti kelih z devetimi staroavstrijskimi novci s cesarjevo podobo. Da, prav tisti kelih, katerega repliko hranimo v Beli krajini, v metliški župniji. O tem kelihu smo pisali tukaj in tukaj.

Posredno pa je na razstavi prisotna tudi Plečnikova zamisel cerkve na Preloki.

Eden od glavnih namenov razstave je namreč pokazati, da je bil Plečnik reformator cerkvenega prostora in da je s svojimi deli želel Cerkev kot institucijo vrniti k njenim zgodnjekrščanskim koreninam.

3Razstava to ilustrira z njegovimi tremi znamenitimi cerkvami v treh evropskih prestolnicah. To so sv. Duh na Dunaju, sv. Frančišek v Šiški v Ljubljani in cerkev Srca Jezusovega v Pragi.

Ampak vse te samosvoje Plečnikove nazore in vodila razkriva – morda v najbolj dosledni obliki – prav njegov načrt za cerkev na Preloki. To pa je že tema za drug, daljši prispevek. Našli ga boste na FB-profilu, ki ga bomo v kratkem odprli.

Ana Starešinič (3. 1. 2019)

P. S.: Ta prispevek je bil objavljen tudi na profilih Radia Odeon - TUKAJ.

Spletna Preloka z vami že 11 let

Pregled minulega leta:

Leto 2018 je bilo leto evropske kulturne dediščine. Spletna Preloka se je temu evropskemu praznovanju pridružila s promocijo in ozaveščanjem o pomenu stvaritev, ki jih je na Preloki zapustil Jože Plečnik – umetnik, ki se postavlja ob bok največjim imenom ne le slovenske in evropske, ampak svetovne kulturne dediščine.

1Potem ko smo leta 2017 to našo dragoceno dediščino predstavili na odmevni razstavi Plečnik v Beli krajini, smo jo septembra leta 2018 ovekovečili še v razkošni monografiji Hodil po zemlji sem naši, in sicer v poglavju "Plečnikova luč v Beli krajini". Izid te knjige je bil zabeležen tudi na profilih muzeja Plečnikova hiša v Ljubljani.

O tem, da je prav za Preloko Plečnik snoval svoje zadnje načrte s področja notranje opreme cerkva, smo med drugim govorili na Plečnikovi razstavi v Karlovcu. Razstava je nastala pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Zagrebu, na ogled pa je bila oktobra v osrednji knjižnici Slovencev na Hrvaškem.

2Do pomembnih dognanj smo se v letu 2018 dokopali v raziskavah o doslej neznanih naročnikih Plečnikovih načrtov za Preloko in Dragatuš, intenzivno pa še raziskujemo močna simbolna sporočila, ki jih je Plečnik zakodiral v načrte za preloško in dragatuško cerkev. Ob tem tudi iščemo paralele z njegovimi znamenitimi cerkvami na Dunaju, v Pragi in Ljubljani.

3In še odkritje, do katerega smo se prav po detektivsko dokopali in ga ovekovečili na spletni Preloki: v Beli krajini hranimo repliko Plečnikovega lastnega keliha. Original tega keliha je prav zdaj razstavljen v Plečnikovi hiši v Ljubljani, o tem pa bomo poročali v naslednjem prispevku.

V zvezi s Plečnikom na Preloki še zanimivo vprašanje, ki se nam je utrnilo med letošnjimi božično-novoletnimi prazniki: Se je naš mojster pri snovanju cerkve za Preloko morda zgledoval po kapeli Svete noči v Oberndorfu?

4 

Ana Starešinič (2. 1. 2019)

Božič 2018 na Preloki

Svetla sveta noč in božični dan.

Pesem Sveta noč, ki v teh dneh praznuje svojo 200-letnico, je seveda odmevala tudi na božični večer na Preloki. Tako kot vsako leto. Z njo je naš cerkveni pevski zbor tudi letos začel polnočnico, brez nje ne bo minila nobena maša med božično-novoletnimi prazniki.

(Če morda še ne veste: "Sveto noč", ki je danes prevedena v več kot 300 jezikih, je poslovenil eden naših najbolj znanih župnikov Jakob Aljaž. Tisti Jakob Aljaž, ki je za en goldinar kupil Triglav.)

1a2a3a

Morda pa še ne veste tudi, da je te dni na Preloki izšel prav poseben koledar za leto 2019. Avtorica vseh fotografij je Marica Jaušovec, koledar je izdelal Hinko Grdun. Ni treba posebej poudarjati, da so vsi motivi s Preloke!
Prilagamo samo začetno stran koledarja:
4a

(25. 12. 2018)

Sveta noč, blažena noč ...

1224

Kapela v Oberndorfu v Avstriji, kjer se je pred natanko 200 leti rodila
pesem Sveta noč.

To najbolj znano božično pesem boste v teh prazničnih dneh slišali pogosto, seveda tudi na Preloki. Ob njenem letošnjem jubileju boste tudi veliko slišali in prebrali o tem, kako je nastala in se potem širila in razširila po vsem svetu; o tem smo pisali tudi mi tukaj.

Naj njena spokojna melodija in pomirjajoče besedilo vneseta mir, upanje in optimizem tudi v naše domove!

(24. 12. 2018)