Božič 2018 na Preloki

Svetla sveta noč in božični dan.

Pesem Sveta noč, ki v teh dneh praznuje svojo 200-letnico, je seveda odmevala tudi na božični večer na Preloki. Tako kot vsako leto. Z njo je naš cerkveni pevski zbor tudi letos začel polnočnico, brez nje ne bo minila nobena maša med božično-novoletnimi prazniki.

(Če morda še ne veste: "Sveto noč", ki je danes prevedena v več kot 300 jezikih, je poslovenil eden naših najbolj znanih župnikov Jakob Aljaž. Tisti Jakob Aljaž, ki je za en goldinar kupil Triglav.)

1a2a3a

Morda pa še ne veste tudi, da je te dni na Preloki izšel prav poseben koledar za leto 2019. Avtorica vseh fotografij je Marica Jaušovec, koledar je izdelal Hinko Grdun. Ni treba posebej poudarjati, da so vsi motivi s Preloke!
Prilagamo samo začetno stran koledarja:
4a

(25. 12. 2018)

Sveta noč, blažena noč ...

1224

Kapela v Oberndorfu v Avstriji, kjer se je pred natanko 200 leti rodila
pesem Sveta noč.

To najbolj znano božično pesem boste v teh prazničnih dneh slišali pogosto, seveda tudi na Preloki. Ob njenem letošnjem jubileju boste tudi veliko slišali in prebrali o tem, kako je nastala in se potem širila in razširila po vsem svetu; o tem smo pisali tudi mi tukaj.

Naj njena spokojna melodija in pomirjajoče besedilo vneseta mir, upanje in optimizem tudi v naše domove!

(24. 12. 2018)

Ob 200-letnici najbolj znane božične pesmi

"Rojstni kraj" pesmi Sveta noč smo letos poleti obiskali tudi Preločani.

1Na današnji dan pred natanko 200 leti – torej 24. decembra 1818 – je v vasici Oberndorf pri Salzburgu nastala in bila prvič izvajana pesem Sveta noči (v nem. izvirniku Stille Nacht, avtor melodije Franz Gruber, avtor besedila Joseph Mohr). Potem se je pesem naglo širila in razširila po vsem svetu. Danes je prevedena v več kot 300 jezikov in brez nje si ni mogoče predstavljati božiča.

2aPrepevamo jo po cerkvah, domovih, na trgih, koncertih, poslušamo jo po radiu, televiziji, na računalnikih, na pametnih telefonih ... Ta pesem milijardam ljudi po svetu pričara praznično toplino in mir božiča ter vzbuja upanje. In dela tudi čudeže, kot je bil na primer neverjeten pacifistični čudež na božični večer leta 1914:

3Takrat, 24. decembra 1914, je morija prve svetovne vojne divjala že približno pet mesecev in terjala že več kot milijon mrtvih ali ranjenih. Na najbolj krvavem bojišču zahodne fronte – na flandrijskih poljih v Belgiji – se je iz jarkov in rovov na obeh straneh približno 50 km dolge frontne črte na božični večer na lepem zaslišala pesem Sveta noč. Vojaki so jo peli v svojih maternih jezikih: nemščini, angleščini, francoščini, flamščini ... Orožje je na lepem utihnilo, vojaki na obeh straneh so dvignili bele zastave, se na sredini bojišča rokovali, objemali; to spontano in samovoljno sklenjeno premirje je doseglo vrhunec v prijateljski nogometni tekmi naslednji, božični dan.
Tako je pesem Sveta noč na božični večer leta 1914 ustavila vojno. Ampak le za en dan. Poveljujoči na obeh straneh so se zbali tega mirovništva, ki bi se lahko sprevrglo v upor, in tovrstno božično bratenje je bilo poslej strogo prepovedano.

"Sveta noč" danes velja za pesem miru. Njeni 200. obletnici nastanka smo se letos poklonili tudi Preločani – prav tam, kjer se je "rodila".

4a 5

Ana Starešinič (24. 12. 2018)

Preloka na razstavi na Filozofski fakulteti v Ljubljani

V letošnjem letu smo na preloški spletni strani namenjali precej pozornosti raziskovalnemu projektu o življenju ob okupacijskih mejah v Sloveniji med drugo svetovno vojno. V ta obsežni projekt je seveda vključena tudi Bela krajina, torej tudi Preloka (o tem smo poročali tukaj, tukaj in tukaj) in preloška fara (tukaj in tukaj).

Zdaj je ta obsežni projekt na polovici poti in ob tej priložnosti so na Filozofski fakulteti v Ljubljani odprli razstavo o rezultatih dosedanjega dela. Preloka in preloška fara sta na tej razstavi zastopani s pričevanjem Marije Starešinič o narodnozavednem preloškem župniku Jožetu Pokornu in s fotografijo pričevalca Ivana Starešiniča.

 1234

Sicer pa izsledkom raziskav lahko še naprej sledite na Facebook strani Projekt Okupacijske meje. Raziskovalna skupina, v kateri sta tudi Belokranjca dr. Božidar Flajšman in dr. Bojan Balkovec, je doslej opravila že več kot 60 intervjujev in na desetine terenskih raziskav in raziskav v najrazličnejših arhivih. Izmerili in prehodili so 560 km okupacijskih meja v Sloveniji iz let 1941–45, odkrili nešteto mejnih kamnov, stražnih stolpov in bodečih žic, ki so usodno zaznamovali življenje naših staršev in starih staršev.

Osnovni namen tega projekta je ozaveščanje. Kot je ob odprtju razstave na Filozofski fakulteti v Ljubljani dejal vodja projekta dr. Božo Repe: "Ne pozabimo: vsaka nova vojna se začne, ko naslednja generacija izgubi zgodovinski spomin. Naj naša raziskovanja in razstava, ki jo odpiramo, pripomorejo k temu, da ga današnja ne bo!"

A. S. (5. 12. 2018)

Med borci za našo severno mejo je bil tudi Preločan

Med borci za našo severno mejo je bil tudi Preločan.

Danes praznujemo dan Rudolfa Maistra, gotovo najslavnejšega slovenskega generala, ki je zaslužen za to, da sta Maribor in njegova širša okolica danes slovenska. 23. novembra 1918 je skupaj s soborci v Mariboru razorožil nemško varnostno stražo in prevzel nadzor nad mestom. To je bilo torej na današnji dan pred natanko 100 leti.

1Morda pa še ne veste, da je bil med njegovimi vojaki, borci za severno mejo, tudi Preločan Stanko Novak.

Stanko Novak (1895–1990) se je generalu Maistru prostovoljno pridružil, potem ko je preživel najprej morijo 1. sv. vojne in nato še rusko ujetništvo.

Kot Maistrov borec je prejel tudi dve spominski medalji.
Prvo je prejel leta 1968, ob 50. obletnici bojev za severno mejo.
Druga mu je bila podeljena leta 1978, ob 60. obletnici bojev.
Obe odličji hrani družina Novak v Oshawi v Kanadi.

 2345

Podrobno raziskavo o Stanku Novaku v letih 1915–1919, torej na bojiščih 1. sv. vojne in v bojih za severno mejo, še opravljam. Nekaj drobcev iz mojih dosedanjih ugotovitev:
Leta 1915 je bil kot 20-letni fant mobiliziran v avstrijsko vojsko, razporejen v 17. pehotni polk (t. i. polk slovenskih Janezov). Najprej se je boril na soški fronti, nato pa premeščen na vzhodno fronto, na bojišče proti Rusom. V Galiciji je bil ranjen in potem v ruskem ujetništvu.

Ana Starešinič (23. 11. 2018)