Spletna Preloka z vami že 11 let

Pregled minulega leta:

Leto 2018 je bilo leto evropske kulturne dediščine. Spletna Preloka se je temu evropskemu praznovanju pridružila s promocijo in ozaveščanjem o pomenu stvaritev, ki jih je na Preloki zapustil Jože Plečnik – umetnik, ki se postavlja ob bok največjim imenom ne le slovenske in evropske, ampak svetovne kulturne dediščine.

1Potem ko smo leta 2017 to našo dragoceno dediščino predstavili na odmevni razstavi Plečnik v Beli krajini, smo jo septembra leta 2018 ovekovečili še v razkošni monografiji Hodil po zemlji sem naši, in sicer v poglavju "Plečnikova luč v Beli krajini". Izid te knjige je bil zabeležen tudi na profilih muzeja Plečnikova hiša v Ljubljani.

O tem, da je prav za Preloko Plečnik snoval svoje zadnje načrte s področja notranje opreme cerkva, smo med drugim govorili na Plečnikovi razstavi v Karlovcu. Razstava je nastala pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Zagrebu, na ogled pa je bila oktobra v osrednji knjižnici Slovencev na Hrvaškem.

2Do pomembnih dognanj smo se v letu 2018 dokopali v raziskavah o doslej neznanih naročnikih Plečnikovih načrtov za Preloko in Dragatuš, intenzivno pa še raziskujemo močna simbolna sporočila, ki jih je Plečnik zakodiral v načrte za preloško in dragatuško cerkev. Ob tem tudi iščemo paralele z njegovimi znamenitimi cerkvami na Dunaju, v Pragi in Ljubljani.

3In še odkritje, do katerega smo se prav po detektivsko dokopali in ga ovekovečili na spletni Preloki: v Beli krajini hranimo repliko Plečnikovega lastnega keliha. Original tega keliha je prav zdaj razstavljen v Plečnikovi hiši v Ljubljani, o tem pa bomo poročali v naslednjem prispevku.

V zvezi s Plečnikom na Preloki še zanimivo vprašanje, ki se nam je utrnilo med letošnjimi božično-novoletnimi prazniki: Se je naš mojster pri snovanju cerkve za Preloko morda zgledoval po kapeli Svete noči v Oberndorfu?

4 

Ana Starešinič (2. 1. 2019)

Božič 2018 na Preloki

Svetla sveta noč in božični dan.

Pesem Sveta noč, ki v teh dneh praznuje svojo 200-letnico, je seveda odmevala tudi na božični večer na Preloki. Tako kot vsako leto. Z njo je naš cerkveni pevski zbor tudi letos začel polnočnico, brez nje ne bo minila nobena maša med božično-novoletnimi prazniki.

(Če morda še ne veste: "Sveto noč", ki je danes prevedena v več kot 300 jezikih, je poslovenil eden naših najbolj znanih župnikov Jakob Aljaž. Tisti Jakob Aljaž, ki je za en goldinar kupil Triglav.)

1a2a3a

Morda pa še ne veste tudi, da je te dni na Preloki izšel prav poseben koledar za leto 2019. Avtorica vseh fotografij je Marica Jaušovec, koledar je izdelal Hinko Grdun. Ni treba posebej poudarjati, da so vsi motivi s Preloke!
Prilagamo samo začetno stran koledarja:
4a

(25. 12. 2018)

Sveta noč, blažena noč ...

1224

Kapela v Oberndorfu v Avstriji, kjer se je pred natanko 200 leti rodila
pesem Sveta noč.

To najbolj znano božično pesem boste v teh prazničnih dneh slišali pogosto, seveda tudi na Preloki. Ob njenem letošnjem jubileju boste tudi veliko slišali in prebrali o tem, kako je nastala in se potem širila in razširila po vsem svetu; o tem smo pisali tudi mi tukaj.

Naj njena spokojna melodija in pomirjajoče besedilo vneseta mir, upanje in optimizem tudi v naše domove!

(24. 12. 2018)

Ob 200-letnici najbolj znane božične pesmi

"Rojstni kraj" pesmi Sveta noč smo letos poleti obiskali tudi Preločani.

1Na današnji dan pred natanko 200 leti – torej 24. decembra 1818 – je v vasici Oberndorf pri Salzburgu nastala in bila prvič izvajana pesem Sveta noči (v nem. izvirniku Stille Nacht, avtor melodije Franz Gruber, avtor besedila Joseph Mohr). Potem se je pesem naglo širila in razširila po vsem svetu. Danes je prevedena v več kot 300 jezikov in brez nje si ni mogoče predstavljati božiča.

2aPrepevamo jo po cerkvah, domovih, na trgih, koncertih, poslušamo jo po radiu, televiziji, na računalnikih, na pametnih telefonih ... Ta pesem milijardam ljudi po svetu pričara praznično toplino in mir božiča ter vzbuja upanje. In dela tudi čudeže, kot je bil na primer neverjeten pacifistični čudež na božični večer leta 1914:

3Takrat, 24. decembra 1914, je morija prve svetovne vojne divjala že približno pet mesecev in terjala že več kot milijon mrtvih ali ranjenih. Na najbolj krvavem bojišču zahodne fronte – na flandrijskih poljih v Belgiji – se je iz jarkov in rovov na obeh straneh približno 50 km dolge frontne črte na božični večer na lepem zaslišala pesem Sveta noč. Vojaki so jo peli v svojih maternih jezikih: nemščini, angleščini, francoščini, flamščini ... Orožje je na lepem utihnilo, vojaki na obeh straneh so dvignili bele zastave, se na sredini bojišča rokovali, objemali; to spontano in samovoljno sklenjeno premirje je doseglo vrhunec v prijateljski nogometni tekmi naslednji, božični dan.
Tako je pesem Sveta noč na božični večer leta 1914 ustavila vojno. Ampak le za en dan. Poveljujoči na obeh straneh so se zbali tega mirovništva, ki bi se lahko sprevrglo v upor, in tovrstno božično bratenje je bilo poslej strogo prepovedano.

"Sveta noč" danes velja za pesem miru. Njeni 200. obletnici nastanka smo se letos poklonili tudi Preločani – prav tam, kjer se je "rodila".

4a 5

Ana Starešinič (24. 12. 2018)

Preloka na razstavi na Filozofski fakulteti v Ljubljani

V letošnjem letu smo na preloški spletni strani namenjali precej pozornosti raziskovalnemu projektu o življenju ob okupacijskih mejah v Sloveniji med drugo svetovno vojno. V ta obsežni projekt je seveda vključena tudi Bela krajina, torej tudi Preloka (o tem smo poročali tukaj, tukaj in tukaj) in preloška fara (tukaj in tukaj).

Zdaj je ta obsežni projekt na polovici poti in ob tej priložnosti so na Filozofski fakulteti v Ljubljani odprli razstavo o rezultatih dosedanjega dela. Preloka in preloška fara sta na tej razstavi zastopani s pričevanjem Marije Starešinič o narodnozavednem preloškem župniku Jožetu Pokornu in s fotografijo pričevalca Ivana Starešiniča.

 1234

Sicer pa izsledkom raziskav lahko še naprej sledite na Facebook strani Projekt Okupacijske meje. Raziskovalna skupina, v kateri sta tudi Belokranjca dr. Božidar Flajšman in dr. Bojan Balkovec, je doslej opravila že več kot 60 intervjujev in na desetine terenskih raziskav in raziskav v najrazličnejših arhivih. Izmerili in prehodili so 560 km okupacijskih meja v Sloveniji iz let 1941–45, odkrili nešteto mejnih kamnov, stražnih stolpov in bodečih žic, ki so usodno zaznamovali življenje naših staršev in starih staršev.

Osnovni namen tega projekta je ozaveščanje. Kot je ob odprtju razstave na Filozofski fakulteti v Ljubljani dejal vodja projekta dr. Božo Repe: "Ne pozabimo: vsaka nova vojna se začne, ko naslednja generacija izgubi zgodovinski spomin. Naj naša raziskovanja in razstava, ki jo odpiramo, pripomorejo k temu, da ga današnja ne bo!"

A. S. (5. 12. 2018)