O življenju v Ziljah med 2. sv. vojno

O življenju v Ziljah med 2. sv. vojno

0808 1aO tem, kakšno je bilo življenje v Ziljah med drugo svetovno vojno, kako so otroci med vojno hodili v šolo na Preloki, kako je župnik Jože Pokorn v cerkvi v Ziljah objavil,  koliko domačinov je umrlo v italijanskem taborišču na Rabu, kako so vsi, ki so bili takrat v cerkvi, jokali ... O tem in še o marsičem je ekipi Projekta Okupacijske meje, o katerem smo na spletni Preloki že poročali (npr. TUKAJ), pripovedovala Frančiška Tahija (roj. Balkovec, leta 1934 v Ziljah). Med drugim je povedala tudi, kako so ustaši streljali proti otrokom, ki so se kopali v Kolpi. Video posnetek izseka iz intervjuja si lahko ogledate na:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2040010766238352/

0808 2bO pretresljivih trenutkih v cerkvi, ko je župnik Pokorn moral poročati o osmrtnicah, ki so prihajale na faro iz italijanskih taborišč, je posneto tudi pričevanje Angele Žugelj (rojena leta 1931). Med drugim tudi o tem, kako se je mati dveh sinov, ki sta bila na Rabu, v cerkvi onesvestila, ko je slišala, da sta tam oba umrla:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2070036906569071/

0808 3bIn še o medvojnih ljubeznih v Ziljah: o tem je ekipi Projekta Okupacijske meje pripovedoval mlinar Jožef Grdun iz Zilj (rojen leta 1931). Sicer pa je to le izsek iz njegovega obširnega intervjuja, saj ve mlinar Grdun povedati veliko takih in drugačnih zgodb iz časa 2. sv. vojne.

Dostopno na:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2043626115876817/

V ekipi, ki je posnela te intervjuje, sta bila Belokranjca dr. Božidar Flajšman in dr. Bojan Balkovec.

0808 4bJože Starešinič iz Zilj pa je tej ekipi opisal, kako je med 2. sv. vojno izgledala italijanska postojanka v Ziljah. Med drugim je govoril o bunkerju iz kamna, zibalki, rovu, kokoših, vodnjaku, ki je služil kot hladilnik, o tem, da so ob kapitulaciji Italije pozabili na posadko v Ziljah, o povojnem obisku italijanskega vojaka Roka …
Ta video posnetek si lahko ogledate na:

https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/2040618439510918/

Jože med drugim tudi navaja, da je pri nekom v Ziljah nekoč videl fotografijo tega italijanskega bunkerja. Ve morda kdo, kje bi se zdaj našla ta fotografija? Imate morda kako drugo zanimivo dokumentarno gradivo iz tega obdobja?

A. S. (8. 8. 2018)

Sklad za obnovo šole na Preloki: vplačila in izplačila

Sklad za obnovo šole na Preloki: vplačila in izplačila

Ker tudi 7 let po ustanovitvi donatorskega sklada za obnovo šole denarja ne moremo porabiti za namen, za katerega je bil zbran (gl. TUKAJ), smo se na sestanku dne 5. maja 2018 soglasno odločili vrniti denar z bančnimi obrestmi vred donatorjem.

Donatorjem iz Slovenije je denar že vrnjen, nekaterim našim donatorjem iz tujine pa še ne, ker so izrazili željo, da jim ga ne bi nakazovali prek banke, ampak bi z vračanjem počakali do poletje, ko bodo spet na obisku v "svojem starem kraju".

TABELA VPLAČIL IN IZPLAČIL:

tabela

A. S. (14. 5. 2018)

Zapisnik sestanka Civilne iniciative za obnovo šole na Preloki

ZAPISNIK SESTANKA CIVILNE INICIATIVE ZA OBNOVO ŠOLE NA PRELOKI

Sestanek Civilne iniciative za obnovo šole na Preloki je bil izveden 05. 05. 2018, z začetkom ob 20. uri. Sestanka se je udeležilo 24 donatorjev in predstavnik PGD Preloka.

Ana Starešinič je zbranim kronološko predstavila aktivnosti Civilne iniciative od začetka zbiranja denarja v sklad za obnovo šole do danes, med drugim:

- pred sedmimi leti zbrana sredstva v višini 20.853,79 € (gl. TUKAJ) in kasneje ves čas vezana do 25. 04. 2018, ko se je v skladu skupaj z obrestmi nabralo 23.830,09 € (14,27 % povečanje);

- projekt avkcije slik, s katerim je bilo zbrano 3.365,00 €, ki jih je Civilna iniciativa že nakazala Občini Črnomelj (20. 7. 2011 in 16. 11. 2012) kot svoj prispevek k pripravi projektne dokumentacije za obnovo šole;

- obnova strehe (zamenjava dotrajanih in manjkajočih strešnikov) in zaprtje oken, za kar je bilo posebej donatorsko zbrano dodatnih 810,00 €;

- promocija Preloke prek spletne strani s številnimi vsebinami, povezanimi s šolo; do leta 2016 je spletno stran obiskalo milijon obiskovalcev, do danes že skoraj poldrugi milijon;

- predstavljanje projekta Slovenskega izseljenskega centra, ki bi zaživel na Preloki: dve predstavitvi na Ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu, več predstavitev v Bruslju, na lokalnem nivoju in drugje; 25. 03. 2013 smo zanj prejeli od Ministrstva tudi posebno plaketo.

Izpostavila je tudi dva pomembna sklepa posvetovalnega sestanka pred sedmimi leti, in sicer:

1. Civilna iniciativa bo podpirala Občino pri aktivnostih za obnovo preloške šole.

2. Zbrani denar bomo nakazali Občini Črnomelj, če ta uspe na razpisu pridobiti pravico do črpanja nepovratnih sredstev za obnovo preloške šole. V nasprotnem primeru se denar darovalcem vrne z bančnimi obrestmi vred.

Po predstavitvi je bila izvedena razprava in sprejeti naslednji sklepi:

1) Mandat Civilne iniciative se po 7 letih prizadevanj izteče. Zato se realizira zadnji del sklepa izpred 7 let, da se "zbrani denar darovalcem vrne z bančnimi obrestmi vred" (sklep sprejet soglasno).

2) Denar z obrestmi vred se darovalcem iz tujine vrne preko bančnega nakazila, pri tem pa se stroški nakazila plačajo iz tega zneska (sklep sprejet soglasno).

3) Neprodane slike od avkcije ostanejo še naprej v varstvu PGD Preloka, dokler Občina ne obnovi preloške šole (tak sklep je bil sprejet že na avkciji leta 2011 in zdaj potrjen soglasno).

4) Občino Črnomelj se seznani s sklepi sestanka in spomni, da ima na Preloki eno svojo sliko, s katero lahko prosto razpolaga (sklep sprejet soglasno).

5) 10,00 € neznanega donatorja in pripadajoče obresti na ta znesek se porabi za potrebe PGD Preloka (sklep sprejet s 23 glasovi ZA, 1 vzdržan).

Preloka, 05. 05. 2018

Zapisnik sestavil: Viktor Gerdun

0505

Preloška šola leta 1938

V Beli krajini hranimo še eno Plečnikovo umetnino – Baragov kelih

V Beli krajini hranimo še eno Plečnikovo umetnino – t. i. Baragov kelih

Plečnikovo leto 2017 se je v Beli krajini začelo že leto prej in se bo, kot vse kaže, potegnilo še v leto 2018. Ob robu razstave Plečnik v Beli krajini, na kateri smo med drugim predstavili Plečnikov unikatni novomašniški kelih, smo namreč prav po detektivsko razvozlavali zgodbo še enega keliha, ki je prav tako narejen po Plečnikovem načrtu in ga hranimo v Beli krajini, in sicer v Metliki.

1Plečnikov metliški kelih je presenetljivo poseben zaradi svojega okrasja: ob njegovem deblu so namreč nanizane tri vrste s po tremi staroavstrijskimi srebrniki s podobo cesarja Franca Jožefa. Torej goldinarji, denar, za kelih vsekakor nenavadno, nepričakovano okrasje!!!

Metliški župnik Primož Bertalanič ve povedati, da je ta kelih v Metliki znan kot Baragov kelih*. Zakaj Baragov? Zato, ker ga je škof Anton Vovk poklonil metliški župniji leta 1958, ob 90. obletnici smrti škofa Barage.

Napisi na kelihu to potrjujejo. Na obodu stalca (podstavka) je vgraviran napis UNUM EST NECESARIUM (Eno je potrebno, škofovsko geslo škofa Barage) – IN DOMINO CONFIDO (V Gospoda zaupam, škofovsko geslo škofa Vovka) + BARAGAE HONORI (v čast škofa Barage) + ANTONIUS VOVK (škof Anton Vovk). Na spodnji strani stalca pa je vgravirano, da je kelih izdelan po Plečnikovem načrtu iz leta 1956, izdelal pa ga je pasar Alojz Pirnat** leta 1958.

Torej: ta kelih je Plečnik zasnoval v zadnjem letu svojega življenja, škof Vovk pa ga je leta 1958, tj. leto po Plečnikovi smrti (umrl 7. 1. 1957) in 90 let po Baragovi smrti (umrl 19. 1. 1868), poklonil Baragovi in svoji nekdanji župniji Metliki***.

Kakšna pa je celotna zgodba tega oblikovno tako nenavadnega keliha? Razvozlavali smo jo ob pomoči literature o Plečniku in njegovem delu ter s pomočjo arhiva dr. Damjana Prelovška:

234a

Kelih z 9 staroavstrijskimi srebrniki (zgornja fotografija) je v zajetnem opusu Plečnikovih kelihov znan po tem, da si ga je dal Plečnik v zadnjem letu življenja izdelati kar sam zase, da pa ga je potem, ko je bil že na smrtni postelji, poklonil škofu Vovku.

To izvemo iz pričevanja Plečnikovega nečaka Karla Matkoviča o stričevih zadnjih dneh in urah (zapis z dne 27. 2. 1957):
"Malo pred Božičem ga je (Plečnika) Presvitli (ljubljanski škof Anton Vovk) obiskal. Zvečer potem smo mu morali prinesti kelih, ki ga je pred več meseci dal kar zase narediti, ker ga je pač veselilo, kako bo izgledalo stalce z avstrijsk(imi) goldinarji. Že preje enkrat ga je škofu pokazal, ta ga je pohvalil in drug dan sem moral odnesti ta kelih škofu v dar oziroma v svobodno uporabo ..."****

Je morda škof Vovk ta Plečnikov lastni kelih leto pozneje poklonil Metliki, še prej pa dal nanj vgravirati priložnostni napis na stalcu. Ne, gotovo ne.

Originalni Plečnikov kelih z 9 goldinarji je pasar Alojz Pirnat naredil leta 1956, metliškega pa leta 1958, torej že po Plečnikovi smrti.
Nekaj je tudi oblikovnih razlik, npr.: originalni kelih, narejen natančno po Plečnikovem načrtu, ima po stalcu posejanih 8 kamnov enake oblike, metliški jih ima šest in niso vsi enako oblikovani ...

In kje je zdaj originalni kelih, ki ga je Plečnik na smrtni postelji podaril škofu Vovku? Vrsto let je bil v ljubljanski župniji Črnuče, ker ga je škof Vovk dal črnuškemu župniku Feliksu Zajcu, sicer Plečnikovemu dobremu znancu (gl. TUKAJ). Feliks Zajec je bil nazadnje župnik v Mengšu in tam je leta 1998 tudi umrl. Tako kelih danes hranijo v mengeškem župnišču*****.

Metliški kelih je torej REPLIKA originalnega keliha iz leta 1956. Je pa prav ta Plečnikov metliški kelih, ki smo ga odkrivali ob koncu Plečnikovega leta, zanimiv uvod v letošnje Baragovo jubilejno leto.

Ana Starešinič (10. 2. 2018)

* V literaturi o Plečniku in njegovem delu se sicer pod imenom Baragov kelih navaja kelih, ki ga je Plečnik zasnoval leta 1937 in je bil namenjen Baragovemu semenišču, ki se je takrat zidalo v Ljubljani. Njegovi posebnosti sta deblo v obliki vijačnice in bogato reliefno dekorirano stalce.

** Pasar Alojz Pirnat je izdelal tudi Plečnikov lestenec, ki visi v prezbiteriju preloške cerkve.

*** Oba, Baraga in Vovk, sta začenjala svojo dušnopastirsko pot kot kaplana v Metliki. Friderik Irenej Baraga je bil kaplan v Metliki v letih 1828–1830, Anton Vovk pa približno 100 let pozneje (v letih 1923–1926).

**** Iz pisma Karla Matkoviča o Plečnikovih zadnjih urah; objavljeno v Kristjanovih obzorjih V, novembra 1990, št. 22, 339

***** Vir: Štefan Babič, župnik v Mengšu

Naš Baraga je bil indijanski "Trubar"

Naš Baraga je bil indijanski "Trubar"
(zapis ob letošnjem kulturnem prazniku)

Ob današnjem dnevu spomina na našega največjega pesnika Prešerna se bomo na tem našem spletišču za trenutek ustavili pri še dveh velikih možeh, ki se ju bomo Belokranjci letos še posebej spominjali.

Enega smo že omenili: našega poeta Otona Župančiča in njegovo 140. obletnico rojstva.
Drugi pa je Prešernov sodobnik (rojen leta 1797, tri leta pred Prešernom): Friderik Irenej Baraga – naš veliki misionar in prvi "indijanski" škof v Severni Ameriki. 19. januarja letos je minilo 150 let od njegove smrti in letošnje leto je razglašeno za Baragovo leto.

Toda kaj ima ta "naš" slovenski in "njihov" indijanski Baraga skupnega z Belo krajino?

Baraga je bil graščakov sin, rojen v gradiču v Mali vasi pri Dobrniču. Na Dunaj je šel študirat pravo z namenom, da prevzame dediščino-veleposestvo, in je postal doktor prava. Potem pa pusti vse – naslove, pravo, se odpove posestvu in dediščini, se odpove zaročenki, in se odloči za duhovniški poklic. Po krajšem kaplanovanju v Šmartinu pri Kranju pride leta 1828 za kaplana v Metliko. In prav iz Metlike odide oktobra 1830 misijonarit v takrat popolnoma neznani svet – med domorodna ameriška ljudstva.

Baraga med Indijanci

Misijonar Baraga velja za Trubarja severnoameriških Indijancev. Takoj po prihodu v ZDA se začne intenzivno učiti indijanskega jezika, saj se zave pomena poznavanja jezika ljudstev, med katerimi deluje. Med drugim napiše prvo slovnico in slovar jezika Otavancev in Očipvejcev (monumentalne, po več kot 500 strani obsegajoče knjige) in ima največ zaslug za to, da sta se ta jezika ohranila vse do danes. Piše o njihovem življenju in navadah, zbira njihovo nesnovno in snovno kulturno dediščino. Skrbi za njihovo izobraževanje, ustanavlja šole in tem močno ogroženim ljudstvom pomaga tudi kot pravnik, ko je treba ščititi njihove človekove pravice ...*

Med Indijanci še danes velja za apostola indijanskega severozahoda. Po njem so poimenovani pokrajina (Baraga Country), mesto (Baraga Town), reka (Baraga River) itd. Poteka postopek za njegovo beatifikacijo.

Baraga in Metlika

Baraga je v Metliki torej kaplanoval v letih 1828–30. Iz ZDA se je dvakrat vrnil na obisk v domovino in obakrat je obiskal tudi Metliko: prvi obisk je bil leta 1837 in zadnji 1854.

V metliški župnijski cerkvi je kar nekaj stvari, ki kažejo na njegovo delo in življenje v tej fari: spominska plošča, vzidana ob njegovi 100. obletnici smrti, t. i. Baragova spovednica in 14 postaj križevega pota, ki jih je Baraga sam naročil pri Josipu Egartnerju, jih sam plačal ter lastnoročno obesil in slovesno blagoslovil. Pod vasjo Dolnja Lokvica pa je t. i. Baragova kapelica, kjer so se ljudje zadnjič poslovili od njega, ko je odhajal v Ameriko.**

Naj sklenemo:

Slovenci nismo izvažali svoje kulture in je nismo vsiljevali drugim! NE! Baraga je dokaz, da smo kulturo prebudili in povzdignili v drugih. In močan je tisti, ki druge dviga, kajti šibki in negotovi druge tlačijo in ponižujejo. Baraga je ambasador slovenske kulture, simbol slovenske moči in ameriško IME – brand, ki si ga delimo z Indijanci, z Američani in Kanadčani.
Mar ni prav Prešeren, katerega praznik danes obhajamo, napisal "Žive naj vsi narodi, ki hrepene ..."!

0208

Ana Starešinič, 8. februarja 2018

* Baraga je s svojim delom med Indijanci neposredno vplival na našega drugega velikega misijonarja Ignacija Knobleharja, le da je ta odšel misijonarit na drugi konec sveta – v Afriko. Po Baragovem zgledu se je tam takoj lotil jezikovnega dela, naredil npr. osnutke slovarjev in slovnic južnosudanskih ljudstev (predvsem Dinkov in Barijcev), a žal mlad umrl ...

** Metliška župnija hrani še en dragoceni predmet, ki spominja na Barago v Metliki. Ta predmet pa ima tako zanimivo zgodbo in si zasluži poseben prispevek.