Kaj imajo skupnega Bela krajina, Župančič, Plečnik in – Kolovrat?

Kaj imajo skupnega Bela krajina, Župančič, Plečnik in – Kolovrat?

Pred nami je Župančičevo leto, za nami Plečnikovo. Plečnik je bil Župančičev sodobnik, bila sta dobra znanca in sopotnika ter soustvarjalca slovenske kulture. Rojena sta bila celo na isti dan, 23. januarja. Župančič je oblikoval umetniški izraz poezije, Plečnik umetniški izraz stavb, mesta in okolja.

O slovesnosti v počastitev Župančiča, ki so jo pripravili v Ljubljani, poročamo TUKAJ, zdaj pa še o slovesnosti v počastitev Plečnikovega rojstnega dne – v ljubljanski gostilni "Kolovrat".

In kaj ima ta stara, znana ljubljanska gostilna skupnega s Plečnikom, Župančičem in Belo krajino?

Najprej to, da so se nekoč tu zbirali najpomembnejši kulturniki – t. i. penati. Penati so bili člani posebnega stalnega omizja pri Kolovratu in med njimi sta bila redna gosta poet Župančič in arhitekt Plečnik.

pri kolovratu23. januarja letos, torej v počastitev njune rojstnodnevne obletnice, pa so v tem nekdanjem zbirališču penatov pripravili slovesno čajanko, na kateri je dr. Damjan Prelovšek predstavil svojo novo monografijo z naslovom "Jože Plečnik: Arhitektura večnosti".

In v okviru te slovesnosti pri Kolovratu je Belokranjka Ana Starešinič predstavila "Plečnik(a) v Beli krajini": snovanje razstave od zamisli do izvedbe.

O tem dogodku so poročali tudi mediji (npr. Slovenske novice, celotno slovesnost pa je snemala NOVA 24TV):

slovenske-novice

Poudarki iz članka v Slovenskih novicah 24. 1. 2018: "Plečnik je bil večji frajer, kot si sploh lahko zamišljamo ... od vajenca do velemojstra ... ustvarjal do konca svojih dni ..."

A. S. (24. 1. 2018)

Pred 140 leti se je rodil ambasador Bele krajine – Oton Župančič

Pred natanko 140 leti se je rodil  Oton Župančič – ambasador Bele krajine

Danes je 23. januar in spet smo pri okrogli obletnici enega od naših velikih mož, letos je to Oton Župančič. Rodil se je na isti dan kot Plečnik, le da šest let pozneje.

Oba, Župančič in Plečnik, sta bila izjemna umetnika, oba akademika s širokimi razgledi, svetovljana, ne samo vpeta v moderne evropske tokove, ampak sta vsak na svojem področju premikala meje umetnosti. In oba sta bila velika in iskrena domoljuba. Njuna ohranjena pisma pričajo o velikem vzajemnem spoštovanju. Navsezadnje pa je skozi Plečnikovo umetniško vzgojo šel tudi pesnikov prvorojenec in pozneje odlični arhitekt Marko Župančič.

O Otonu Župančiču smo na spletni Preloki že veliko pisali in še bomo.
1Tokrat pa se osredotočamo na zanimiv pogovorni večer, ki so ga sinoči, na predvečer njegove 140. obletnice rojstva, pripravili v ustanovi, ki nosi njegovo ime, – v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. Osrednja gostja večera je bila dr. Alenka Župančič, vnukinja slavnega pesnika in dobra znanka tudi obiskovalcev spletne Preloke.*

2Dr. Alenka Župančič, ki že vrsto let preučuje dedkovo ustvarjalno zapuščino, nam je pripovedovala o svojih novih dognanjih iz pesnikovega življenja in dela, pa tudi o čisto osebnih pogledih na svojega dedka, o njegovih vsakdanih navadah, načinu dela ... V zadnjem času pa preučuje in ureja zapiske pesnikove žene in svoje babice Ani Župančič roj. Kessler, ki je spremljala delo svojega moža skozi štiri desetletja in je bila pri vsaki njegovi novi stvaritvi njegov prvi literarrni kritik. Prav na podlagi teh zapiskov pesnikove soproge je njuna vnukinja zdaj med drugim lahko v celoti rekonstruirala doslej le v fragmentih znano Župančičevo pesem Sanjalo se mi je, da sem Triglav.

3Sinočnji pogovorni večer je izzvenel v ugotovitvah, da je bil mnogim med nami prav Župančič s svojimi muzikalnimi Mehurčki in Cicibanom naš prvi stik z literaturo na sploh; da je Župančičeva poezija brezčasna in da nas vedno znova začara s svojim optimizmom; da je z izostrenim jezikovnim posluhom pomembno obogatil slovenski jezik z novimi besedami; da je dal Slovencem prvo poetično simbolistično dramo – Veroniko Deseniško**; da je izjemen tudi njegov prispevek k prevodni literaturi***; da je prav tako izjemen tudi njegov prispevek k dvigu slovenskega gledališča na raven velikih svetovnih gledališč****.

Župančičev večer v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani smo sklenili s premierno interpretacijo njegove pesmi Sanjalo se mi je, da sem Triglav.

Ana Starešinič (23. 1. 2018)

--------------------------------------------------------------------------------------

* Na spletni Preloki smo leta 2015 med drugim objavili njeno razkritje zamolčane Župančičeve sestrice, pomagala nam je npr. pojasniti Župančičevo strešico, itd. Lani pa je dragoceno gradivo prispevala tudi k razstavi Plečnik v Beli krajini, saj nam je pomagala osvetliti lik in delo Plečnikovega učenca Marka Župančiča, ki je bil njen oče.

** O povezavah Veronike Deseniške z Belo krajino smo pisali TUKAJ.

*** O njegovih briljantnih prevodih Shakespearovih dram smo veliko pisali v t. i. Shakespearovem letu 2016. Mdr. v prispevku Ves svet je oder in mi vsi zgolj igralci!

**** Gl. npr. Prispevek Belokranjcev v zakladnico svetovne kulture.

V projekt Okupacijske meje je vključena tudi Preloka

V projekt Okupacijske meje je vključena tudi Preloka

Opozarjamo na zanimiv raziskovalni projekt Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter še nekaterih institucij, v katerega je vključeno tudi obmejno območje Bele krajine in torej tudi Preloka. Projektna skupina, katere član je Belokranjec dr. Božidar Flajšman, raziskuje vlogo okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva med 2. sv. vojno.*

V okviru tega projekta je dr. Flajšman pred kratkim obiskal tudi Preloko in opravil intervju z 92-letno Marijo Starešinič. Pripovedovala je številne zgodbe o življenju Preločanov v času okupacije in o težavah, ki jim jih je povzročila takrat na novo vzpostavljena meja na Kolpi: meja z ustaško Neodvisno državo Hrvaško – NDH. Ta je globoko zarezala v vsakdanjik Preločanov in v njihove ustaljene navade, saj je denimo pretrgala tudi njihove sorodstvene vezi prek Kolpe in tradicionalno trgovinsko navezanost na Karlovec.

Tukaj je izsek iz daljšega intervjuja z Marijo Starešinič, ki je objavljen na FB Projekt Okupacijske meje:

Še en izsek iz tega intervjuja je bil pred kratkim objavljen tudi na profilih Radia Odeon. V njem je Starešiničeva pripovedovala o svojih spominih na preloškega župnika Jožeta Pokorna: gl. TUKAJ.

A. S. (9. 1. 2018)

* Iz opisa raziskovalnega projekta: "Druga svetovna vojna označuje enega izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške (Neodvisne države Hrvaške – NDH) – so Slovence razdelili med štiri različne državne entitete ter jih v etničnem smislu obsodili na smrt. Razmejitev med okupacijskimi območji ni vedno potekala po zgodovinski, upravni ali pokrajinski oziroma narodnostni meji, temveč je bila v večji meri določena 12. aprila 1941 na podlagi Hitlerjevih navodil o razkosanju Jugoslavije. S tem se je na Slovenskem pojavilo pet različnih mejnih območij in mej, in sicer med Nemčijo in Madžarsko, med Madžarsko in NDH, med Nemčijo in NDH, med Italijo in Nemčijo ter med Italijo in NDH."
0110

P. S.: Celoten potek raziskovalnega projekta lahko spremljate na FB Projekt Okupacijske meje.
Potek projekta je prikazan tudi na na tem interaktivnem zemljevidu.

Polnočni utrinek s Preloke

Polnočni utrinek s Preloke

1225Foto Monika Simčič

O novomašniškem kelihu na razstavi

O novomašniškem kelihu, ki je na razstavi Plečnik v Beli krajini

1Predstavljamo še en razstavni eksponat, ki poleg makete preloške cerkve vzbuja pozornost na razstavi "Plečnik v Beli krajini", – novomašniški kelih.

Unikatni kelih je last našega rojaka Slavka Judeža, po rodu iz Grdunov v preloški fari, ki je zdaj župnik v Višnji Gori.

Zakaj kelih na arhitekturni razstavi? - Zato, ker je arhitekt Plečnik načrtoval ne le zgradbe, ne le njihovo notranjo opremo, ampak je tudi eden največjih snovalcev t. i. sakralnega posodja. In v katoliški liturgiji najpomembnejša sakralna posoda je KELIH.

Plečnikovi kelihi pomenijo izjemen prispevek umetnosti 20. stoletja, tako po kakovosti kot po številu. Svoj prvi kelih – t. i. Andrejev kelih – je zasnoval že konec leta 1912 za brata Andreja, zadnje kelihe pa v svojem zadnjem letu življenja.

In kakšna je zgodba novomašniškega keliha na naši razstavi?

Naš rojak Slavko Judež ga je leta 1996 prejel za novomašniško darilo od svojih sorodnikov.

2Načrt zanj so poiskali v Plečnikovi zbirki Arhitekturnega muzeja v Ljubljani, in sicer med Plečnikovimi še nerealiziranimi kelihi. Med njimi si je Slavko, ki ga poznamo kot estetsko izredno zahtevnega človeka, izbral Plečnikov načrt iz leta 1946. Torej iz obdobja, ki je v Plečnikovem opusu snovanja kelihov nekaj posebnega, ker se je takrat ukvarjal z mislijo o kelihih z ročaji. In tak je tudi kelih za Slavka Judeža: ima značilno obliko antičnega amphikypellona, torej spominja na antično posodje, klasično keramiko. Sploh pa je tudi celoten kelih zasnovan po vzoru grškega templja, posebno stalce (spodnji del keliha), ki s stebri spominja na grški tempelj.
Napis na kelihu – "OČETA VEČNI SIN" in "ŽRTEV NEDOLŽNA" – se oblikovno ujema na obeh straneh in se nanaša na motiv na čaši: Jezus z apostoli pri molitvi v vrtu Getsemani. Motiv, ki je bil tako blizu ne samo Plečniku – temu izrednemu molitvenemu mislecu ter globoko in iskreno vernemu kristjanu, ampak je blizu tudi sedanjemu lastniku keliha.
Motivi cerkvenih očetov sv. Miklavža, sv. Roka in sv. Alojzija na medaljonih so izbor naročnikov keliha.

3Po Plečnikovem načrtu iz l. 1946 je ta kelih izdelal pasar Ivan Erklavec z Lavrice. Ročaja keliha ter reliefni motiv Jezusa z apostoli pri molitvi v vrtu Getsemani so delo akademskega kiparja Draga Tršarja.

In s tem kelihom je Slavko opravil svojo prvo evharistično daritev na novi maši, najprej 7. julija 1996 v kapiteljski cerkvi v Novem mestu in potem še na ponovitvi nove maše pri nas v Grdunih, pri kapelici Rožnovenske Matere božje.

4 567

Ana Starešinič (12. 12. 2017)

P. S.: Zgodba Slavkovega keliha, izdelanega točno 50 let potem, ko ga je Plečnik zasnoval, je še en dokaz, kako aktualna so Plečnikova snovanja še mnogo let po njegovi smrti. In če nekatere njegove stvaritve še danes niso realizirane, to še ne pomeni, da tudi nikoli ne bodo!