O maketi Plečnikove sv. Trojice

O maketi Plečnikove sv. Trojice

Predstavljamo osrednji eksponat razstave "Plečnik v Beli krajini" – maketo cerkve, ki jo je Plečnik načrtoval za Preloko.

1Najprej je bila seveda ideja. Ideja o maketi je vzniknila v uredništvu spletne Preloke. O tem, kako je ta ideja "hotela", da jo uresničijo mojstrske roke Preločana Jožeta Pavlakoviča, smo že pisali – TUKAJ. Zdaj pa še Jožetovo razmišljanje, zakaj je ideja izbrala ravno njega, in njegovo poročilo o tem, kako je to idejo uresničeval.

Ideja o izdelavi makete po Plečnikovem načrtu za preloško novo cerkev me je na hitro zagrabila. Ob razmisleku, kako bi se zadeve lotil, sem se spomnil kar nekaj dogodkov, ko sem se srečal s tem našim največjim arhitektom in sedaj svetniškim kandidatom.

V osnovni in poklicni šoli so ga omenjali bolj mimogrede, ko smo prišli do objekta, ki ga je on zasnoval. Na Teološki fakulteti je bil bolj zapažen, zlasti na področju, ki nas je usmerjalo k skrbi za kulturno dediščino, in pri sakralni umetnosti. Še najbolj poblizu pa sem se z njim srečal ob svoji diplomski nalogi, ko sem proučeval simboliko na Plečnikovih krstilnicah in krstnih kamnih. Plečnikove krstilnice in krstni kamni so nekaj posebnega. Gre za izvirne zamisli in stalno skrb za udeležence pri obredu ob podeljevanju zakramenta.

Tako se je ta veliki umetnik in globok vernik kar lepo umestil v mojo dušo.

Ko sem pričel duhovniško službo kaplana v Šmihelu v Novem mestu, sem pričel z izdelavo daritvenih oltarjev po podružnicah. Nekaj sem jih naredil po vzoru že obstoječih drugje in nekaj po načrtu. V glavnem pa sem sam skušal najti sorodnost bodi si z liturgijo ali s simboliko zavetnika dotične cerkve. Plečnika sicer nisem nikjer direktno posnemal, ob njem pa sem se navadil pogledati celoto in narediti tako, da bo lepo, funkcionalno in da bo imelo neko simbolno sporočilo.

Tako sem po 33 letih zopet dobil v roke Plečnikovo skico, kako bi se naredila nova, večja cerkev na Preloki.

Najprej sem moral nekako ugotoviti, za kako veliko cerkev naj bi šlo. Odločil sem se za 5-kratno povečavo skice. Sedaj se lahko določi, ali bo dejanska dimenzija v merilu 1: 20, ali 1 : 25, kar bi dalo primerno veliko cerkev za takratne potreba preloške župnije. Takoj presenečenje: kvadratasta zasnova prostora za vernike, zelo položna streha in izviren zvonik. Po diagonali nagnjeni nosilni stebri bi optično povišali strop. Vsak steber je v bistvu sestavljen iz tesno povezanih – okovanih štirih kvadratnih stebrov. To ima tako statično kot simbolno vrednost. Za tri oltarje je nad mizami zarisan krog, verjetno okvir za sliko. Zanimiva sta stranska vhoda. Ogalna stebra sta v tlorisu zarisana sicer kvadratno, vendar bi bila okrogla. Kritina ni ne omenjena ne nakazana. Spričo položne strehe bi morala biti čim lažja – pločevina. Res pa je, da je Plečnik imel rad posebne betonske povečane korce (npr. na pokritih tržnicah ob Ljubljanici).

Še moj razmislek:

Plečnik je bil globoko veren človek in izviren umetnik risar in arhitekt. Ljubil je lepoto stvarstva in delo človeških rok, tako mojstrov kot umetnikov. Vse ga je usmerjalo v najvišjo Lepoto. To je hotel podariti človeku in mu pomagati dvigniti svoj pogled k Bogu. Razumel je stisko preprostih kmečkih ali delavskih vernikov, da ne morejo prispevati prav veliko. Kljub temu pa je treba za Božji hram narediti najboljše in iz najboljšega materiala. V njegovih cerkvah je veliko lesa, na Gorenjskem macesen (npr. Stranje), pri nas hrast – in hrast tudi pri maketi preloške cerkve.

Vsekakor mi je bilo v čast, v veselje in v izziv.
Ko sem se na star dan srečal s konkretno zadevo tega našega velikana.
Morda sem se tudi še česa naučil, Bog ve ...

Jože Pavlakovič, župnik poljanski

2 3 4 5 6 7 8 9

A. S. (2. 12. 2017)

Belokranjec: "Plečnik je pri svojem delu vedno spoštoval tradicijo."

Belokranjec: "Plečnik je vedno spoštoval tradicijo in jo vpletal v svoja dela."

Objavljamo še en odmev na odprtje razstave "Plečnik v Beli krajini", tokrat iz novembrske številke mesečnika Belokranjec. Urednica Andreja Milavec se v svojem članku osredotoča na uvodno predavanje dr. Damjana Prelovška, največjega poznavalca arhitekta Plečnika. Milavčeva med drugim navaja tudi Prelovškovo pomenljivo ugotovitev: "Plečnik je vedno spoštoval tradicijo in jo vpletal v svoja dela."

Zakaj pomenljivo? Zato, ker se je Plečnik tega svojega načela držal tudi pri snovanju cerkve na Preloki. In seveda tudi pri snovanju svoje najpomembnejše stavbe v Sloveniji – Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Razlika je v tem, da je bil NUK zgrajen, preloška cerkev pa ne, da hodijo NUK gledat ljudje z vsega sveta, Plečnikovo preloško cerkev pa zdaj lahko vidimo le na razstavi v Pastoralnem centru v Črnomlju.

A. S. (30. 11. 2017)

1130-5

70 let našega župnika Vinka Gune

70 let našega župnika Vinka Gune

Rodil se je 21. 11. 1947 v Velikih Laščah. V mašnika je bil posvečen 29. 6. 1973, skupaj z našim rojakom Juretom Ivanušičem in tudi sedanjim beograjskim nadškofom Stanislavom Hočevarjem. Kot se spomnite, smo 40. obletnico njihove posvetitve praznovali prav na Preloki z velikim slavjem 13. julija 2013, ko se je pri nas zbralo 33 nekdanjih sošolcev s Teološke fakultete, z beograjskim nadškofom Hočevarjem na čelu.

Vinko Guna je župnik pri nas že od leta 1990, torej že 27 let.
Ob njegovi 70-letnici smo mu v naši cerkvi pripravili majhno slovesnost, z govorom (Tatjana Starašinič), recitalom (Marica Jaušovec), obdarovanjem (cerkvena ključarja Ivan Simčič in Jože Čadonič) in seveda s pesmijo (Simon Simčič in naš cerkveni pevski zbor).
Še na mnoga leta našemu župniku!

1 234

Foto Anita M. Simčič (26. 11. 2017)

Preberite si tudi daljši članek o življenjski poti župnika Vinka Gune, objavljen v Slovenskih novicah 30. 11. 2017: o tem, da je ne samo župnik, ampak tudi kmet, ribič, gobar ... in da je bil celo statist v Bitki na Neretvi:

56

 

 

Plečnik nas združuje in – preseneča

Plečnik nas združuje in – preseneča

So dogodki, ki nas združujejo, nekateri bolj, nekateri ne tako zelo. Slovesno odprtje razstave Plečnik v Beli krajini je pokazalo, da nas veliki ljudje, kot je Jože Plečnik, združujejo in navdihujejo še danes.

Kot so poročali mediji, je bila velika dvorana Pastoralnega centra v Črnomlju veliko premajhna za vse, ki so jih zanimale Plečnikove sledi pri nas. Ljudi se je trlo tudi na hodniku in nekateri so se morali obrniti že na vratih ...

V tolažbo vsem, ki se tokrat niste mogli prebiti v Pastoralni center: morda bo prav kmalu treba pripraviti še en podoben dogodek, saj nas veliki arhitekt očitno še ni nehal presenečati. O novem, presenetljivem odkritju Plečnikovih sledi v Beli krajini bomo poročali kmalu.

A. S. (24. 11. 2017)

Avtor vseh fotografij slovesnega odprtja razstave v Pastoralnem centru Črnomelj je Tomislav Urh, uradni fotograf celotne razstave:

12345678910

 

Dolenjski list: Plečniku bi lahko namenili kakšno ulico

Dolenjski list: Plečniku bi lahko namenili kakšno ulico

Potem ko je slovesno odprtje Plečnikove razstave obkrožilo svet prek spletne strani Dolenjskega lista (TUKAJ), zdaj lahko še daljši članek o tem beremo tudi v današnji tiskani izdaji Dolenjskega lista. Avtorica obeh prispevkov je novinarka Dolenjskega lista Mirjam Bezek-Jakše.

"... Ljubljana ima toliko Pečnikovih stavb, da jih niti vzdrževati ne more," si med drugim lahko preberete v tiskani izdaji Dolenjskega lista. Novinarka svoj članek zaključi z mislijo dr. Prelovška,"... da bi mu lahko namenila (Plečnikova Ljubljana namreč!) kakšno ulico".

No, k sreči pa obstajajo ulice tudi v Črnomlju, Metliki ..., morda nekoč tudi v Dragatušu, na Preloki ...

1123 Dolenjski list, 23. 11. 2017