Predstavljamo msgr. Stanislava Hočevarja

Predstavljamo msgr. Stanislava Hočevarja

Mladega salezijanca Stanka z Rakovnika, takrat še študenta Teološke fakultete, smo Preločani spoznali leta 1970, ko nam je pomagal pripravljati novo mašo našega rojaka Alojzija Krotca in nas je vse po vrsti, staro in mlado, očaral s svojimi organizacijskimi in tudi že diplomatskimi sposobnostmi.

Svojo novo mašo je Stanko pel tri leta pozneje, leta 1973. Leta 1979 je bil že magister teologije in leta 2000 je bil posvečen za škofa. Od leta 2001 je v Beogradu, na samem vrhu beograjske nadškofije - beograjski nadškof in metropolit (gl. Beogradska nadbiskupija - Nadbiskup: http://www.kc.org.rs/nadbiskupija.php?recordID=2).

Ob tem pa msgr. Hočevar opravlja še številne druge pomembne funkcije in vodi številne projekte. Letos ga med drugim najbolj zaposluje proslavljanje t. i. jubilejnega leta: 1700-letnice Milanskega edikta in 1150-letnice slovanske pismenosti (prihoda sv. bratov Cirila in Metoda v Panonijo). Več o tem pa v naslednjem obvestilu.

Mons. Stanislav Hočevar

 

Prizor, ki ga bomo po 43 letih ponovili

Prizor, ki ga bomo po 43 letih ponovili

iz-zbirke-druzine-rahoj

Tale fotografija je nastala 12. julija 1970. Isti prizor, z istimi osebami, bomo 13. julija 2013 ponovno ovekovečili s fotografskim aparatom.

Fotografija je iz arhiva družine Rahoj.

Fotograf: Ivan Mušič

Pri prvem sv. obhajilu je bilo 23 otrok, ampak ne letos

prvo-sveto-obhajilo-1956

Pri prvem sv. obhajilu je bilo 23 otrok, ampak ne letos

Smo v času prvih svetih obhajil. Letos sta bila v naši fari samo dva prvoobhajanca, drugo leto ne bo niti enega. Nazoren dokaz, kako se naša fara prazni in prebivalstvo v njej stara.

Zgornja fotografija iz leta 1956 pa je spomin na čas, ko je bilo v naši fari pri sv. obhajilu letno po 23 otrok. Za preloško fototeko smo to sliko dobili iz dveh zbirk: iz arhiva družine Grdun (Radovičevi, Preloka 19) in iz arhiva Franca Čadoniča (Biričevega, Balkovci 4).

Pri identifikaciji dečice sta pomagala Franc Čadonič in Ana Rahoj, poročena Čadonič (oba tudi na sliki).

Na tleh sedijo, z leve: Franc Krotec (Kovačev), Danijel Ivanušič (Valeč), Ivan Novak (Pintarov), Jože Starešinič (Žižečkin), Tine Plut, Slavko Krotec (Kovačev).

Deklice, z leve: Ivanka Čadonič (Cestarova iz Zilj), Katica Čadonič (Ivičina/Btičeva iz Zilj), Amalija Simčič (Faričeva), Ana Rahoj, Ana Pavlakovič (Bertova), Katarina Grdun (Radovičeva), Ana Starešinič (Špeličeva iz Zilj), Marija Starešinič (Grujina iz Zilj).

Stojijo, z leve: Jože Čemas (Perušičev iz Zilj), Vlado Grdun (Dejanski), Janez Stegne (Lugarov iz Zilj), Jože Pavlakovič (Jakovinski), Ivan Miketič (Vučičev), Jože Miketič (Vučičev), Jože Špišič (Stankovski), Franc Čadonič (Biričev), Mirko Žalec (Gornji Mihelov iz Zilj).

Še osnovni podatki o župniku:  Stanko Mehle, rojen 1919 v Novem mestu (Šmihel), za župnika posvečen v Ljubljani leta 1947. Umrl je 19. septembra 1995, pokopan je v Novem mestu (Ločna).

Župnik Mehle je prišel na Preloko 24. maja 1955. Med Preločani je bil zelo priljubljen, veljal je za zelo delavnega župnika, ki je mdr. temeljito obnovil našo župnijsko cerkev. Od nas je odšel leta 1959, a je s Preloko in Preločani ohranjal tesne stike vse do svoje smrti. (A. S.)

Preloka, 13. julij 2013

Preloka, 13. julij 2013

To soboto bo našo malo vas obiskal beograjski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Hočevar. In ne samo on. Prišlo bo tudi okoli 30 duhovnikov z vseh koncev in krajev. 

Prav pri nas bodo namreč praznovali 40. obletnico svoje mašniške posvetitve in se poklonili spominu na svojega prijatelja in sošolca na Teološki fakulteti, Preločana Jureta Ivanušiča. 8. julija letos bo minilo natanko 40 let od takrat, ko je Jure pri sv. Trojici na Preloki pel svojo novo mašo. In 22. julija letos bo minilo natanko 39 let, ko smo ga prav tam pokopali. 

Celotno slovesnost, ki se bo začela ob 11. uri, bo mogoče spremljati tudi neposredno prek spleta, in sicer na spletni povezavi www.preloka.si/v-zivo. Neposredni prenos se bo začel ob 10.50. 

Prihod msgr. Hočevarja na Preloko se pričakuje ob 10.30 uri. 

Lepo vabljeni torej na realno ali virtualno Preloko!

Župnija Preloka in Preločani

 

Preloška folklorna skupina v Metliki 8.9.1940

folkloristi2Tako številčna je bila naša folklorna skupina že slab mesec potem, ko je na Preloki snemal Božidar Jakac in ko so nastale najstarejše fotografije preloških folkloristov. Zdaj folkloriste vidimo na metliški železniški postaji. Je nedelja, 8. septembra 1940.

To je datum, ko so Preločani prvič dokumentirano (in to podrobno dokumentirano!) nastopili na kakem folklornem festivalu. T. i . "Drugi belokranjski praznik" je bil v Metliki 7. in 8. septembra 1940, Preločani so nastopili drugi dan. Med drugim so zaplesali tudi t. i. svatsko kolo, na oder pa so že takrat prišli s pesmijo Mare Mare mila in odšli s pesmijo Lahko noč.

Da je to že čas, ko so bila moška oblačila iz domačega blaga bolj redka, kaže tamburaš Niko Grdun (Štalarski, pozneje Radovičev), za katerega ni več bilo mogoče najti narodne noše. Ostala dva tamburaša sta Rude Flajnik (Škavurinski) in Jože Grdun (Štalarski, z berdo). Vsi trije instrumenti so bili iz domače proizvodnje (naredil Janko Grdun - Štalarski).

Dekleta (z leve): Ana Šimunovič (pozneje poročena Špišič - Stankovska), Frančiška Grdun (Dejanska, pozneje poročena Peršič - Pavlinska), Barbara Pavlakovič (Bertova, pozneje poročena Marinčič), Ana Starešinič (Sirkova, pozneje poročena Grdun - Dejanska), Katarina Radovič (Radovičeva, pozneje poročena Grdun), Katarina Novak (Pintarova, pozneje poročena Starešinič), Ana Starešinič (Jurkova, pozneje poročena Žunič - Milankina), Marija Starešinič (Skrajna, pozneje poročena Mrzljak), Ana Starešinič (Jamina, pozneje poročena Pavlakovič - Jakovinska, Ana Grdun (Štalarska, pozneje poročena Čemas - Perušičeva), Marija Novak (Županova, poročena Starešinič - Račekarkina, skrita za berdo), Barbara Grdun (Dejanska, poročena Balkovec - Škrpelska).

Moški (z leve): čisto odzadaj je Stanko Novak (Županov, ki je skupaj z Božem Račičem organiziral ta nastop v Metliki), Slavko Starešinič (Frankovičev), Franc Starešinič (Frankovičev), Lojze Starešinič (Iz kovašnice), Niko Novak (Peričev), Niko Starešinič (Iz kovašnice), Janko Krotec (Kovačev) in Niko Starešinič (Skrajni).

Dekleti na oknu ne sodita k naši folklorni skupini.

Ta fotografija je iz arhiva Borisa Krotca iz Ljubljane. Fotograf je bil Stanislav Krotec (Kovačev).

Vse podatke zbrala Ana Starešinič 

Vir: Marija Starešinič, P 10; Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU