Vinceče na Preloki nekoč in danes

Vinceče na Preloki nekoč in danes

God zavetnika vinogradnikov sv. Vincenca, po domače vinceče, je bil na Preloki nekoč pomemben praznik.

Da so se po preloških brdih razprostirali vinogradi, je izpričano že v srednjeveških urbarjih. Tam je namreč zabeleženo, da so morali Preločani odrajtati gospostvu Metlika, kamor je spadala preloška župa, kot davščino tudi vino.

Zanimiv je tudi dokument, ki nam ga je zapustil župnik Josip Bambič, ki je prišel na Preloko med 1. svetovno vojno. Piše o velikih površinah opuščenih vinogradov, ki so posledica trtne uši in izseljevanja ljudi v Ameriko, ter o velikanskih vinskih sodih, ki samevajo po preloških kleteh.

Vino je bilo za preloškega kmeta že od nekdaj pomemben vir dohodka. Še do pred kratkim ni bilo hiše, ki ne bi imela tršča in svojega vina. In naša vina so bila pri kupcih visoko cenjena. Imeli smo v glavnem žlahtne sorte. Šmarnice, po domače drmana ali derektora, je bilo pri nas le malo.

Za tršče smo Preločani stalno lepo skrbeli. In v skrbi zanj je gospodar konec januarja na god sv. Vincenca v svojem vinogradu simbolično obrezal tri trte, da bi imel jeseni polne sode vina.

Da, to je bilo nekoč, ko se je tradicionalno preloško vinceče še praznovalo delovno, takrat, ko sodi še niso bili kovinski in ko se vino še ni mešalo z radensko.

Danes pa se tradicija na sploh vse bolj seli iz delovne sfere v kulturno. Tudi pri prazniku vinceče. In tako smo ga na Preloki v soboto, 28. januarja 2017, proslavili – ne z obrezovanjem treh trt –, ampak z večerom treh kulturnih skupin: glasbenih skupin Melos in Dupljak ter gledališke skupine iz Starega trga. Da se naše vinceče ne pozabi!

Več o prireditvi najdete tukaj.

Ana Starešinič (30. 1. 2017)

Deli z ostalimi