Oblikovne posebnosti Plečnikovega preloškega opusa

Oblikovne posebnosti Plečnikovega preloškega opusa

V prejšnjem prispevku smo ugotavljali estetske vzgibe, ki so spodbudili Plečnika k urejanju preloške vedute. Zdaj pa preučimo še, za kakšno arhitekturno formo se je Plečnik pri nas odločil.

Plečnikov načrt iz leta 1953 zajema oblikovanje zunanje in notranje podobe naše cerkve.

plecnikova preloka 2Prvo, kar opazimo pri zunanjščini, je zanimiva posebnost v Plečnikovem umetniškem snovanju. Plečnika pač poznamo po monumentalnih, kvišku, v nebo stremečih stvaritvah, kakršen je recimo njegov znameniti načrt "katedrale svobode" – slovenskega parlamenta.

V nasprotju s Plečnikom, kakršen se nam je vtisnil v kolektivni spomin, v nasprotju z drugimi njegovimi monumentalnimi in resnobnimi stvaritvami, pa preloška cerkev deluje mehko, domačno, skoraj igrivo.

Vprašanje torej: zakaj se je Plečnik prav pri snovanju vedute preloškega hribčka, kjer dominirata šola in cerkev z značilnim, prav po plečnikovsko v nebo štrlečim zvonikom, odločil za radikalno drugačen, nasproten koncept?

Je ravno Plečnikov koncept preloške cerkve rezultat njegovega vse bolj trdnega prepričanja, da se mora Cerkev kot institucija vrniti k svojim zgodnjekrščanskim koreninam in se otresti balasta poznejših stoletij? In se je v tem duhu odločil vhodno pročelje preloške cerkve oblikovati z zvonikom na preslico. In z mehkimi, valovitimi oblikami, kot je mehka in valovita belokranjska pokrajina. In kot je mehek, blag značaj belokranjskega človeka.

In je pročelje preloške cerkve okrasil z rastlinskimi in cvetličnimi vzorci, kakršne Preločani ustvarjamo skozi stoletja z našimi pisanicami in vezeninami. Da, Plečnik je te vzorce vzel neposredno iz naše ljudske krasilne umetnosti*.

plecnikova preloka 3plecnikova preloka 4

Ugotovimo torej lahko, da pomeni snovanje preloške cerkvice pomemben korak, premik v Plečnikovem opusu. Prav v tej arhitekturni rešitvi namreč odkrivamo pri Plečniku nov slog: slog dekorativne ljudskosti.

Sklenemo lahko, da je Plečnikov preloški opus rezultat njegovega temeljitega poznavanja ne le naše pokrajine, ampak tudi našega človeka.

Ana Starešinič (14. 2. 2017)

plecnikova preloka 5*Cvetlični ornamenti imajo na Preloki dolgo tradicijo, ne samo na drobnih umetninah, kot so pisanice in vezenine, ampak tudi v arhitekturi, denimo dekoraciji lesenih skednjev. Cvetlično dekoracijo vidimo tudi na stavbi v neposredni soseščini cerkve – šoli, zgrajeni 5 let pred Plečnikovim rojstvom.

Ni nepomembno tudi, da je tik pred tem, ko se je Plečnik lotil snovanja preloške cerkve, v Ljubljani izšla odmevna študija Boža Račiča o domačem tkalstvu v Beli krajini (Slovenski etnograf, 1950/51). Kot je znano, je študija temeljila tudi na ljubiteljski krasilni umetnosti v našem kraju. Ljubiteljski etnolog Božo Račič je namreč tesno sodeloval z našo ljudsko umetnico Angelo Starešinič. Skupaj sta takoj po 2. sv. vojni na Preloki celo ustanovila Tkalsko družino Preloka, ki je štela 32 članic. Vrhunec delovanja tega Račičevega društva je bilo prav leto 1953, ko je Plečnik ustvarjal za Preloko. Kmalu bomo o tem napisali še veliko več.

Deli z ostalimi