Še en pogled na zdomstvo

Spoštovani,

vaš prispevek o mojem očetu Mladenu Rodelli mi je zelo všeč! Najlepša vam hvala!

CDOdraščala sem z očetovo glasbo in še vedno poslušam njegove pesmi.

Čeprav jih je skladal pred mnogimi leti, so vedno znova aktualne. Zgodovina se ponavlja, zdomstvo se ponavlja. Včasih so bili Italijani nezaželeni “gastarbeiterji”, potem Jugoslovani (no, mi pa smo bili kar oboje), dandanes pa prihajajo migranti in begunci iz drugih kotov sveta. Čisto vseeno, iz katerega razloga se nekdo odloči, da zapusti svoj rodni kraj, korenine ostanejo tam. Moj oče ta čustva zelo poetično opisuje v svojih skladbah (“Tišina”, “Čas beži”, Der Baum”, “Veter iz mesta” in druge).

V kasnejših pesmih je začel pisati “zgodbe, ki jih piše življenje”, kot je rad poudaril na svojih koncertih (“Lepa je jesen”, “Dekle in veter”, “Nazaj na moja polja” - kjer opisuje, ne da bi jih imenoval, gribeljske travnike).

Nekatere pesmi pa so celo politične (“Zgodba o Mihcu”, “Angeli iz Balkana”, katero je napisal v ‘90-ih letih).

Upam, da boste imeli priložnost, da prisluhnete še ostalim pesmim!

Prisrčen pozdrav,
D. Mirjam

---------------------------------------------------------------------

Spoštovana gospa Dagmar Mirjam,

tudi vam najlepša hvala za pismo: hvala za dodatno osvetlitev očetove ustvarjalnosti in za razmišljanja o še vedno (vse bolj?) aktualni temi zdomstva.

Da, srečni ljudje ne emigrirajo, je zapisal Milan Kundera v svojem kultnem romanu Neznosna lahkotnost bivanja. Milan Kundera, ki je prav tako delil usodo zdomstva kot vaš oče in jo prav tako (in prav takrat kot on) prelival v svojo umetnost.

Umetniki pač ne morejo zatreti umetnosti, ki hoče iz njih in prek njih v svet.

Vsestransko bogato življenje vašega očeta, razpetega v Evropi med Italijo, Jugoslavijo, Švico, Slovenijo in zdaj EU, priča o tem, da so potomci Bele krajine razstreseni po svetu, a te sledi se počasi izgubljajo in spomini izginjajo. Zato pa je tu umetnost, nekaj, kar presega minljivost in se nas dotika. Še dolgo potem … ali pa prav potem!

Pozdrav v Švico iz "tistih krajev", kamor segajo tudi vaše korenine,

Ana

(2. 4. 2019)

Deli z ostalimi