Svet je oder in leto 2016 je leto več obletnic, pomembno povezanih s Preloko in Belo krajino.

Začnimo s 400. obletnico smrti velikana, ki na videz nima nobene zveze z nami: William Shakespeare.

Toda zgodovina, kot reka, dere globoko. In globoko, nadvse pomembno vez med Shakespearom in Belo krajino je spletel naš velikan Oton Župančič – kot prevajalec.

Svet je oder in prav naš Župančič se je prvi pri nas zavedel, da je za kakovosten dvig slovenskega gledališča na raven velikih svetovnih in evropskih gledališč nujno postaviti na oder Shakespearove drame.

1Prevajanja njegovih dram se je lotil z vsem žarom in stare angleške stihe ne le poslovenil, ampak tenkočutno prepesnil. Na odru so njegovi stihi zadoneli, kot da so od nekdaj naši. Prevedel je kar 15 Shakespearovih največjih dram. Župančičevi prevodi so umetnine in Shakespeare z njimi tudi naš.

Svet je oder in druga vez med Belo krajino in Shakespearom je Osip Šest – kot režiser.

2Ta naš Metličan (omenili smo ga že v zvezi z  Veroniko Deseniško) je na slovenske odre postavil prenekatero Shakespearovo dramo. Hamleta, ki ga je režiral v Narodnem gledališču v Ljubljani v sezoni 1921/22, so tako kritiki kot občinstvo dobesedno posvojili. Na programu je bil več sezon zapored in doživel kar 52 ponovitev v skoraj vedno razprodani dvorani.* 

Svet je oder in še tretja vez: Preločan Stane Starešinič – igralec.

Stanetova "srečanja" s Shakespearom in njegove vloge v teh "srečanjih" bomo predstavili v nadaljevanju, za zdaj pa le to, da bo 3. novembra letos minilo 95 let od Stanetovega rojstva. In dan prej, 2. novembra, bo minilo 150 let od takrat, ko se je začel pouk v preloški šoli.

 ... in mi igralci in kakršnokoli vlogo že se boste odločili igrati, vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete pri počastitvi teh in še drugih letnic in obletnic.

Ana Starešinič (14. 1. 2016)

3456

*Za ta neslutni uspeh Hamleta v Šestovi postavitvi ima veliko zaslug tudi glavni igralec Zvonimir Rogoz. Prav ta dvojica (Osip Šest kot režiser in Zvonimir Rogoz kot Hamlet) je to Shakespearovo tragedijo ponovno postavila na oder ljubljanske Drame še v sezoni 1939/40, prav tako z velikim uspehom.

**Vsi doslej znani portreti Shakespeara so nastali po njegovi smrti in torej "po spominu" (podobno kot pri našem Prešernu). Več o najnovejšem odkritju pa si lahko preberete tukaj.

O prispevku Belokranjcev v zakladnico svetovne kulture pišemo še tukaj