Cerkev sv. Trojice stoji na razglednem arheološko zaščitenem hribčku vzhodno od vasi. Zaradi izredno izpostavljene lege v prostoru je cerkev eden od ambientalno najpomembnejših spomenikov v Beli krajini, ki izredno bogati vedute obkolpskega prostora in mu daje značilno prepoznavnost. Z obzidja ob cerkvi je čudovit razgled na preloške zaselke, na dolino Kolpe, daleč na Hrvaško in ob jasnem vremenu celo do Kamniških Alp.
Cerkev je v zasnovi še srednjeveška stavba, a so njene predelave oz. povečave v 18. in 19. stoletju zabrisale morebitne starejše arhitekturne elemente. Tako kaže njena arhitekturna podoba značilnosti sakralne stavbe 19. stoletja. Starejši nagrobniki imajo velik kulturnozgodovinski pomen, partizanski grob in spominsko obeležje zamolčanim žrtvam pa pričajo o dogajanju med 2. svetovno vojno in takoj po njej.
Cerkev sv. Trojice (capella sancta Trinitatis) je prvič izpričana leta 1354. Omenjena je tudi v popisu kranjskih cerkvenih dragotin iz leta 1526 (h. Dryualtigkayt), kjer je navedeno, da je cerkev farna in da ima srebrn kelih z bakrenim stojalom. Preloška cerkev (der Hocheil. Trinität, zu Preloka) je v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 omenjena kot ena od podružnic župnije Vinica. Leta 1787 se je iz viniške župnije izločila kot lokalija (kaplanija lokali, teritorialna in delno upravna enota katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji). 1. 1. 1876 je bila lokalija Preloka povzdignjena v župnijo.
Današnja župnija obsega vasi Preloka, Zilje, Balkovci in Žuniči. Župnija ima danes približno 400 duš. Podružnice so cerkev sv. Antona v Ziljah, kapela Rožnovenske Matere Božje v Grdunih (Balkovci) in kapela sv. Nikolaja v Žuniči.
Največja znamenitost naše župnijske cerkve so baročni glavni oltar sv. Trojice (1864) in Plečnikovi lestenci ter cerkvene klopi, ki jih je prav tako zasnoval arhitekt Plečnik. Zelo lep je tudi kip "Ranjeni Jezus", ki je zdaj v zakristiji.
Nekaj podatkov o naših župnikih
Najdalj časa je bil na Preloki župnik Matija Kadunc, rojen v Žužemberku leta 1839, umrl 1926; pri nas je bil od marca 1878 do upokojitve 23.9.1914, torej 36 let in pol.
Na drugem mestu je z dobrimi 21 leti Alojzij Jerič, rojen v Šentvidu pri Stični leta 1875, na Preloko je prišel oktobra 1919 in pri nas ostal do svoje smrti 9.2.1941.
Naša zadnja dva župnika sta bila Stanko Mehle in Leopold Čampa.
Stanko Mehle: rojen 1919 v Novem mestu (Šmihel), za župnika posvečen leta 1947, umrl 19. septembra 1995 v bolnišnici v LJ, pokopan v Novem mestu (Ločna). Na Preloki je bil od 24. maja 1955 do 1959.
Leopold Čampa: rojen 1909 v Velikih Poljanah, za župnika posvečen leta 1932, umrl je 30.3.1975 (na vuzem) na Preloki, kjer je tudi pokopan. Na Preloki je bil od leta 1959 do svoje smrti.
Od aprila 1975 našo župnijo upravlja in versko oskrbuje župnik iz Adlešičev:
1975 - 1981: Jože Komljanec
1981 - 1983: Janez Smrekar
1983 - 1990: Anton Humar
Od 15.8.1990 našo župnijo upravlja iz Adlešičev župnik Vinko Guna.
Župnijski urad Preloka
Preloka 25
8344 Vinica
Župnik upravitelj Vinko Guna
tel. 07 307 00 15
Župnijski urad Adlešiči
Adlešiči 14, 8341 Adlešiči