Nagrada za prvega, ki je v skrivnostni Beli krajini prepoznal “našo” ladjo, bo tale knjiga TRIGLAV PO SVETOVNIH MORJIH, ki je izšla aprila letos (gl. namig št. 8). Njen avtor je Jože Utenkar, nekoč kapitan dolge plovbe in pozneje tehnični direktor Splošne plovbe Piran, ki do potankosti pozna vse ladje, ki so kdaj plule v floti Splošne plovbe.

Bogato slikovno opremljena knjiga predstavlja celotno zgodovino slovenskega pomorstva in predvsem našega ladjarja  – Splošno plovbo, ki se je razvila v močno in uspešno pomorsko podjetje.

Knjiga je spomin na zlate čase naše trgovske mornarice, ko je bilo v Splošni plovbi zaposlenih tudi več kot 1.700 ljudi, od tega več kot 1.400 pomorščakov, in ko je bilo v njeni floti skozi čas kar 86 čezoceanskih ladij in še številne v najemu ali zakupu. Ena od njenih ladij je bila seveda Bela krajina.

Knjiga Jožeta Utenkarja pa je hkrati opomin, kako ogromen korak nazaj smo naredili v pomorstvu v primerjavi s tem, kar smo v preteklosti že imeli. Danes je na Splošni plovbi zaposlenih le še okoli 10 ljudi in sredi aprila letos smo prodali še zadnjo ladjo s slovenskim imenom.

***

Gospod Utenkar je uredništvu www.preloka.si pomagal pri pripravi tega nagradnega natečaja s svojim arhivskim gradivom o ladji Bela krajina. Ves čas je tudi spremljal razvozlavanje te zagonetke (in se ob vaših “stranpoteh” tudi malo zabaval).

Knjigo je seveda avtorsko podpisal in napisal posvetilo za zmagovalca. O tem, kdo je to, pa v naslednjem obvestilu.

A. S. (24. 5. 2023)

Bela krajina je bila ob zgraditvi ne le naša največja in najsodobnejša ladja, ampak tudi razkošno in zelo lepo opremljena. Prostori za posadko so bili klimatizirani, – za tisti čas še prava redkost in znamenje prestiža, oprema v enem od salonov (gl. fotografijo prvega) pa je bila zelo podobna tisti na “Galebu”, znameniti ladji Josipa Broza Tita.

V enem od namigov smo tudi omenili, da je imela v tem objektu častno mesto – umetnost, da se je npr. ponašal s pravcato mini galerijo kiparja Stojana Batiča. Kot dokaz smo priložili tri njegove kipe iz enega od salonov. Ker jih je namenil Beli krajini, je seveda izbral belokranjsko motiviko: motiv Zelenega Jurija, Belokranjsko kolo in Petelinji boj (gl. fotografijo drugega salona).

Še veliko bolj monumentalna je Batičeva umetnina v prvem salonu (gl. prvo fotografijo). Ker je bilo poimenovanje ladje po Beli krajini, kot smo že omenili, “le skromna oddolžitev zibelki partizanstva za vse, kar je prispevala v narodnoosvobodilnem boju”, je Batič torej posegel po partizanskem motivu in za to ladjo leta 1961 ustvaril skoraj 3-metrski relief z naslovom Partizani (99 × 278 cm).*1

Skupaj z “našo” ladjo in pomorščaki pa ni potovala po svetu le slovenska umetnost, ampak tudi etnološki eksponati. Ti, ki so predstavljali pokrajino, po kateri je bila ladja poimenovana. In ena od vitrin z izdelki belokranjske ljudske umetnosti in obrti, torej z izrazito belokranjsko identiteto, je bila tudi iztočnica za naš nagradni natečaj o skrivnostni Beli krajini.

O udobju in visokem bivanjskem standardu na Beli krajini pa imamo vrsto pričevanj njenih pomorščakov.
Eden od pomorščakov, ki je plul na njej kot asistent stroja, je bil tudi kasnejši igralec Boris Cavazza. V njegovi biografiji iz leta 2011 beremo, kako in zakaj na ladji Ljubljana ni več zdržal in je prosil za prekrcanje. Ko je prišel na Belo krajino, se mu je zdelo, kot bi prišel v hotelu. Njegova kabina sploh ni bila samo kabina, bila je kar manjše stanovanje ...
Na vprašanje, kakšna je bila razlika med ladjama Ljubljana in Bela krajina, pa je Boris Gruden, ki je kot 3. častnik stroja plul na obeh, šaljivo odgovoril: »Ljubljana je bila proti Beli krajini kot baraka proti hotelu. So rekli, da tistemu, ki pluje na Beli krajini, ni treba dati plače. Dovolj je, da se lahko pelje na tako lepi ladji."*2

Tudi zaradi vsega tega je bila ladja Bela krajina naš ponos. Bila je ambasadorka našega znanja, naših podjetij, naše pokrajine in države v svetu. In kot taka je dragocen dokaz moči in uspehov slovenskega ladjarja Splošne plovbe in nam priča o (nekdanji) slavi slovenskega pomorstva. Zato se nam je zdelo pomembno, da osvežimo spomin nanjo in ta košček naše polpretekle zgodovine.

Ana Starešinič (22. 5. 2023)

1. Duška Žitko, Iztrgano pozabi : pomorska in umetniška zbirka Splošne plovbe

2. Bogdana Marinac, Dušan Mayer, kapitan dolge plovbe iz Šoštanja, in življenje pomorščakov v njegovem času

V enem od namigov o skrivnostni “Beli krajini” smo govorili o minljivosti njene snovne, predmetne pojavnosti. In tudi o tem, da pa še vedno obstaja v dveh miniaturnih različicah – v dveh maketah, modelih.

Zdaj, ko je skrivnosti (ki nikoli ni bila zares skrivnost) konec, lahko povemo, da je bila ladja Bela krajina septembra 1983 v Pireju v Grčiji predana v razrez, torej v recikliranje.*1 Predstavljamo pa tudi oba njena modela. Oba sta izjemno kakovostna ročna izdelka z umetniško vrednostjo.*2

Prvi je prišel iz profesionalne modelarske delavnice ladjedelnice Uljanik v Pulju (leto izdelave 1961, dimenzije 86 x 19 × 11 cm). Ladijski trup in ladijska nadgradnja, krmilo in dimnik so izdelani iz masivnega lesa, propeler, oba jambora, cevi, ograja itd. pa iz medenine. Izdelani so tudi vsi elementi palubne opreme, tako da je bil ladijski model karseda podoben ladji. Ta model je ob splavitvi ladje prejel njen naročnik, torej Splošna plovba Piran, in v njeni stavbi v Portorožu je še danes.

Še eno naročilo za izdelavo modela ladje Bela krajina pa je dobil modelar Mihael Huszar, zaposlen v restavratorski in modelarski delavnici Pomorskega muzeja v Piranu. In ta je leta 1967 izdelal torej še eno tridimenzionalno upodobitev, prav tako iz lesa in kovine (dimenzije 87 × 18 × 12 cm).

Danes modele izdelujejo iz plastike in kmalu si bo lahko 3D model Bele krajine naprintal kar vsak sam doma. A ta gotovo ne bo dosegal žlahtnosti, vrednosti ročnega dela, kot ga ohranjata tadva modela.

A. S. (19. 5. 2023)

P. S. Podatki o ladji in njenih dveh modelih so iz dveh pred kratkim izdanih knjig. Prva je izšla aprila 2023, druga pa decembra 2022:

1. Jože Utenkar, Triglav po svetovnih morjih : splošna plovba in njena flota skozi čas

 2. Duška Žitko, Iztrgano pozabi : pomorska in umetniška zbirka Splošne plovbe

Ob zgraditvi je to bila največja ladja jugoslovanske trgovske mornarice, po nosilnosti je prekašala vse naše tedanje ladje. Bila je prva jugoslovanska čezoceanka za prevoz razsutega tovora (t. i. bulk carrier), zgrajena v domačih ladjedelnicah. Takšne ladje so takrat premogle samo svetovne pomorske velesile. Naročnica in lastnica ladje je bila Splošne plovbe Piran.

Ladja Bela krajina je bila zgrajena v ladjedelnici Uljanik v Pulju pod taktirko Belokranjca Josipa Kopiniča. Kopinič je bil tedaj direktor Uljanika in tudi boter ladje Bela krajina (več o njem v posebnem članku). Krst in splavitev ladje sta bila 18. decembra 1960, med večtisočglavo množico ljudi je bila tudi številčna belokranjska delegacija. Dogodek je močno odmeval v takratnih medijih, gl. npr. članek iz Dolenjskega lista (desno).

Po splavitvi so ladjo v Uljaniku seveda še dogradili in opremili (lastne nakladalne in razkladalne naprave, inventivno zasnovana tovorna dvigala, najsodobnejše navigacijske naprave, ena naših prvih ladij s klimatskimi napravami v stanovanjskih in družabnih prostorih ...). In 5. avgusta 1961, na vrhuncu turistične sezone, “se je prišla vsa mlada, nova in moderna predstavit v svojo matično luko pred Piranom” in se tam “zasidrala kakor plavajoča gora, zastirajoč očem obzorje proti savudrijskemu rtiču.” (gl. Delo, 7. 8. 1961, članek desno)

Ladja Bela Krajina je bila ponos Uljanika, kjer so jo zgradili, Splošne plovbe, ki je bila njena lastnica, in Bele krajine, po kateri je bila poimenovana.

Priložene fotografije je uredništvu Preloke.si prijazno posredoval Jože Utenkar, nekoč kapitan dolge plovbe in pozneje tehnični direktor Splošne plovbe Piran, ki do potankosti pozna vse ladje, ki so kdaj plule v floti Splošne plovbe. Še več fotografij iz njegovega bogatega arhiva o “naši” ladji bomo objavili v nadaljevanju. V enem od naslednjih člankov pa pričakujte tudi intervju s kapitanom Utenkarjem.

A. S. (14. 5. 2023)

Po vaših številnih stranpoteh (in naših številnih namigih) smo končno prejeli pravilni odgovor na naše nagradno vprašanje. Nagrajenca in nagrado bomo predstavili v nekaj naslednjih obvestilih.

Zdaj pa še fotografija za tiste, ki vse doslej še niste ugotovili, za kaj gre!

Uredništvo www.preloka.si (13. 5. 2023)