O nadškofovem prestolu, ki od letos stoji v naši župnijski cerkvi in je - od zamisli do izvedbe - delo našega rojaka Jožeta Pavlakoviča, smo že pisali (gl. O nadškofovem prestolu).
Tokrat pa predstavljamo t. i. daritveni oltar, ki je obrnjen proti vernikom in katerega avtor je prav tako Jože Pavlakovič. Imamo kar poročilo iz prve roke:
Prvi oltar za preloško cerkev sem naredil junija 1973, za novo mašo Jureta Ivanušiča. To je bil na sploh moj prvi oltar.
Skromno skico zanj je priskrbel takratni preloški župnik Leopold Čampa. Če bi oltar naredili iz kamna, bi bil stabilen. Lesene noge pa so bile preveč lahke in preveč skupaj, da bi omogočile potrebno stabilnost. Za ambon je bila predvidena samo ena pokončna letev, kar ni imelo nobene estetske vrednosti. Svečnika pa itak ni bilo. Po svoji zamisli sem vse troje naredil podobno. Nad troje nog sem bil nekako navdušen, ker sem podoben spomenik videl v Prištini, od koder sem se leto pred tem vrnil od vojakov.
Leta 1990 sem bil kaplan v Semiču in tam sem naredil oltarje za vse podružnice razen sv. Jožefa, ker je tega naredil domači iz Podrebri. Tako je prišla na vrsto cerkev sv. Trojice na Vinjem Vrhu. To pa je bila prilika, da naš preloški oltar primerno dodelam, da je pridobil na stabilnosti.
Za Preloko pa sem si zamislil povsem novega. Oltar predstavlja Jezusa, ki je v Svetem pismu predstavljen s štirimi Evangeliji. Torej tloris kvadrat. Na štirih veznih ploščah so upodobljeni:
- oznanjenje – Lilija in nad njo krilo, ki simbolizira nadangela Gabriela, pa tudi Svetega Duha,
- zadaj je križ, ki se v postu lahko obrne, tako da je spredaj,
- na naslednji plošči je vstajenje,
- spredaj pa sta grozd in pšenično klasje – evharistija.
Ambon predstavlja Boga Očeta Stvarnika. Tloris je trikotnik. Na veznih ploščah so:
- deset zapovedi – postava, bistvo stare zaveze,
- goreči grm – lipov list, ki jih žge ogenj (takrat smo goreli za samostojnost in Slobo nam je grozil z jugo vojsko!),
- na zadnji strani pa je Božje oko.
Smrekovo grčo sem izbral, ker je za mizarja zelo nadležna in bližnja skušnjava za greh. Torej je treba biti ponižen in ostati miren ne glede na napore. To sem naredil prav zase kot ponižno prošnjo za odpuščanje grehov, ki se prikradejo med delom.
Velikonočni svečnik je hkrati hranilnik za krstno vodo. Tu je tloris osmerokotnik, kakršne so bile starokrščanske krstilnice. Na veznih površinah je sedem plamenov – sedem darov Svetega Duha in seveda svečnik za velikonočno svečo.
Za sedilje takrat ni bilo več časa. Se pa je tam pojavil preprost stol, ki je ostal v delavnici.
Letos za celodnevno češčenje na Preloki 28. 2. 2013 sem ob desetih in za sklep maševal sam in takrat sem sklenil, da bom naredil primerne stole. Postavili pa smo jih prav za obisk beograjskega nadškofa msgr. Stanislava Hočevarja in njegovih številnih sošolcev. Nazadnje se je še kar lepo izteklo.
Kot zanimivost naj povem, da sem za noge teh stolov porabil hrastove gredice, ki so služile za učvrstitev telefonskih kabelskih kolutov, ki so prihajali iz Srbije. Torej je hrast po vsej verjetnosti narasel v Srbiji. Blagoslovil pa jih je, kot ste lahko videli, prav srbski katoliški nadškof.
In če smo se leta 1990 s Srbi grdo imeli, smo bili letos prav lepo povabljeni v Srbijo na praznovanje 1700-letnice Milanskega edikta. Ali ne gre pri tem za pomenljivo simboliko? Da verniki ne smemo nikoli nikogar prezirati, kaj šele sovražiti. Ravno obratno težiti moramo k čim večji edinosti med vsemi kristjani pa tudi med narodi.
V Starem trgu, 18.10.2013 Jože Pavlakovič, župnik poljanski
