Pred natanko 140 leti se je rodil  Oton Župančič – ambasador Bele krajine

Danes je 23. januar in spet smo pri okrogli obletnici enega od naših velikih mož, letos je to Oton Župančič. Rodil se je na isti dan kot Plečnik, le da šest let pozneje.

Oba, Župančič in Plečnik, sta bila izjemna umetnika, oba akademika s širokimi razgledi, svetovljana, ne samo vpeta v moderne evropske tokove, ampak sta vsak na svojem področju premikala meje umetnosti. In oba sta bila velika in iskrena domoljuba. Njuna ohranjena pisma pričajo o velikem vzajemnem spoštovanju. Navsezadnje pa je skozi Plečnikovo umetniško vzgojo šel tudi pesnikov prvorojenec in pozneje odlični arhitekt Marko Župančič.

O Otonu Župančiču smo na spletni Preloki že veliko pisali in še bomo.
1Tokrat pa se osredotočamo na zanimiv pogovorni večer, ki so ga sinoči, na predvečer njegove 140. obletnice rojstva, pripravili v ustanovi, ki nosi njegovo ime, – v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. Osrednja gostja večera je bila dr. Alenka Župančič, vnukinja slavnega pesnika in dobra znanka tudi obiskovalcev spletne Preloke.*

2Dr. Alenka Župančič, ki že vrsto let preučuje dedkovo ustvarjalno zapuščino, nam je pripovedovala o svojih novih dognanjih iz pesnikovega življenja in dela, pa tudi o čisto osebnih pogledih na svojega dedka, o njegovih vsakdanih navadah, načinu dela ... V zadnjem času pa preučuje in ureja zapiske pesnikove žene in svoje babice Ani Župančič roj. Kessler, ki je spremljala delo svojega moža skozi štiri desetletja in je bila pri vsaki njegovi novi stvaritvi njegov prvi literarrni kritik. Prav na podlagi teh zapiskov pesnikove soproge je njuna vnukinja zdaj med drugim lahko v celoti rekonstruirala doslej le v fragmentih znano Župančičevo pesem Sanjalo se mi je, da sem Triglav.

3Sinočnji pogovorni večer je izzvenel v ugotovitvah, da je bil mnogim med nami prav Župančič s svojimi muzikalnimi Mehurčki in Cicibanom naš prvi stik z literaturo na sploh; da je Župančičeva poezija brezčasna in da nas vedno znova začara s svojim optimizmom; da je z izostrenim jezikovnim posluhom pomembno obogatil slovenski jezik z novimi besedami; da je dal Slovencem prvo poetično simbolistično dramo – Veroniko Deseniško**; da je izjemen tudi njegov prispevek k prevodni literaturi***; da je prav tako izjemen tudi njegov prispevek k dvigu slovenskega gledališča na raven velikih svetovnih gledališč****.

Župančičev večer v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani smo sklenili s premierno interpretacijo njegove pesmi Sanjalo se mi je, da sem Triglav.

Ana Starešinič (23. 1. 2018)

--------------------------------------------------------------------------------------

* Na spletni Preloki smo leta 2015 med drugim objavili njeno razkritje zamolčane Župančičeve sestrice, pomagala nam je npr. pojasniti Župančičevo strešico, itd. Lani pa je dragoceno gradivo prispevala tudi k razstavi Plečnik v Beli krajini, saj nam je pomagala osvetliti lik in delo Plečnikovega učenca Marka Župančiča, ki je bil njen oče.

** O povezavah Veronike Deseniške z Belo krajino smo pisali TUKAJ.

*** O njegovih briljantnih prevodih Shakespearovih dram smo veliko pisali v t. i. Shakespearovem letu 2016. Mdr. v prispevku Ves svet je oder in mi vsi zgolj igralci!

**** Gl. npr. Prispevek Belokranjcev v zakladnico svetovne kulture.