Danes, ko mineva 150 let od rojstva našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika in ko smo vstopili v Plečnikovo leto, poglejmo, kaj Plečnikovega je skupno Preloki in Ljubljani.
Najprej jima je skupno to, da je Plečnikov največji arhitekturni projekt za Preloko (iz 1953) – cerkev – ostal neuresničen, tako kot ni bil uresničen niti njegov veličastni projekt za Ljubljano (iz 1947) – načrt za slovenski parlament, ki ga je poimenoval kar Katedrala svobode.
Doslej neuresničeni cerkev in »katedrala« pa imata še več skupnega tudi v sami arhitekturni zasnovi.
Obema projektoma je skupen nemara najbolj osupljiv Plečnikov arhitekturni element, nekakšno arhitekturno presenečenje: motiv poševnih, v notranjost "padajočih" stebrov, ki nosijo ¬ v preloškem primeru strop, v ljubljanskem pa znameniti stožec.
Te poševne stebre, ki naj bi optično povišali strop, najdemo na obeh preloških načrtih. Na prvem (iz 10. 7. 1953) še kot masivne, monumentalne, delno dekorirane, na drugem (iz 12. 7. 1953) pa so leseni, sestavljeni iz štirih tesno povezanih (okovanih) stebrov. Kar ima tako statično kot simbolno vrednost.
Pri Katedrali svobode bi bila zamisel »padajočih« stebrov, nagnjenih v notranjost velike dvorane parlamenta, seveda izvedena v veliko bolj monumentalni različici.
Stebre na prvem preloškem načrtu in na ljubljanskem naj bi delno prebarvali. To je bil Plečnikov odziv na takratno arheološko odkritje, da so bili kipi in javne zgradbe v starih Atenah, za katere so dolgo domnevali, da so bili iz bleščečega belega marmorja, v resnici živo obarvani. Idejo v notranjost padajočih stebrov, značilnih tudi za znameniti Panteon v Atenah, pa je Plečnik med drugim razvijal tudi v načrtih za cerkev in samostan sv. Križa v Zagrebu (iz 1946).
Obema nerealiziranima projektoma je skupno tudi to, da sta realizirana kot maketa. Maketo Katedrale svobode je dal izdelati na lastno pobudo in stroške kar sam Plečnik leta 1949, maketo preloške cerkve pa smo »na lastno pobudo in stroške« izdelali Preločani leta 2017.
Maketa Katedrale svobode je bila doslej predstavljena na treh velikih razstavah v tujini: v Parizu (1986), v Bruslju (2008) in v New Yorku (2018), preloška cerkev pa doslej le na razstavi v Črnomlju (2017).
Vendar čas velikih projektov šele prihaja. Jože Plečnik vse bolj postaja naša globalna blagovna znamka – globalna prepoznavnost. Nedavno je o njem tvital celo znani ameriški reper Kayne West ter mu priznal globalno perspektivo in mednarodno veljavo. Zdaj pa je ta veliki (tudi preloški) arhitekt postal še – stripovski junak.
Ana Starešinič (23. 1. 2022)
P. S.: Ta članek je objavil tudi Radio Odeon na svojih portalih – tukaj.