Nemorem si kaj, da vam nebi povedala, kaj se je v soboto 14.8.2010 pripetilo u Dejani.

Dejani, to vam je selce s štirimi hižami, a naseljene so samo tri. A ljudi, naši Dejančani, složni ko jedn, kaj naumido, to napravido. Tako so nas, dan pred Veliko mašo, pozvali se rojene u Dejani, dakako i naše družine, i dogodile so se Prve dejanske igre u gostilne "Pri Jerneju".

Najprvo smo se morali dobro podložit, zakaj gladnemu je težko i delat, a kamoli se zabavljat. Tako site pečenke i sakojakve druge dobrot, nas je Ivan Dejanski razporedil u 9 skupin po tri ljudi. Prvo smo kegljali, unda balinali, potlje balali kamen iz ramena, žagali drva i smučali po suhem. A nazadnje smo još utkevali i iztkevali. Se nas je strašno zanimalo, kaj bo to, a to smo morali z zavezanemi oči utknit palico u flašo, samo oboje smo držali med nogami. Nazadnje so najbolj spretni hodili na štaka, samo ta hod se ni brojil u nadmetanje.

Da pa nebute mislili, da so bile igre samo tako, ne, ne, to je bilo se zaistino, sa smo si "igralci" dobili diplome. Najbolje tri skupine pa i posebne nagrade. Imali smo i navijače s nekakvemi trubentami, ki so jim govorili vuvuzele. Na koncu iger so nam organizatori (mladi Dejančani) obećali, da budo igre sako leto na ta dan. Već se sda tega veselimo i prosimo Boga, da bi nam zdravje kuliko tuliko služilo, da bi se drugo leto opet sstali. Fala jim za ta nepozabni dan.

Da bute vidli i drugi, kako so izgledale Prve dejanske igre, prilažem i slike.

Vaša teta Mare