Sporočamo veselo novico, kakršne ta naša spletna stran doslej še ni zabeležila:

10. novembra 2010 ob 11.45 je član Upravnega odbora našega društva Viktor Gerdun dobil sina Nejca.

No, resnici na ljubo sta dojenčka malo dobila tudi Klara in Jan. Iskrene čestitke vsem trem! Posebej za Viktorja pa prilagamo še zapisnik korespondenčne seje našega Upravnega in Nadzornega odbora, ki je bila sklicana takoj po tem, ko nas je dosegla zgornja informacija.

Edina tema korespondenčne seje: Kaj bo Nejc, ki bo (z)rasel v Jerneja?

Andreja se je samozavestno oglasila prva: »Nejca sem že angažirala v scenarij prireditev ob materinskem dnevu, in sicer: za leto 2012 s kratko pripovedko (iz štirih enozložnih besed), naslednje leto nekaj več, leta 2014 pa bo že recitiral kratko pesmico z možnostjo, da pesmico tudi zapoje!«

Jože je hitel poudariti, da ga že vidi kot novega berdaša, saj to nekako sovpada z njegovo upokojitvijo (s pripombo: če vmes ne podaljšajo delovne dobe do takrat, ko bo Jože zaradi tresenja rok na berdo lahko samo še trzal, namesto udarjal).

Anita se s tem nikakor ni strinjala in je trdila, da ima prednost očetova domena – ples! Pri tem se je opirala tudi na akutno problematiko pomanjkanja moških plesalcev, ki jih zelo redči znana bolezen, za preloške razmere pandemskih razsežnosti - kujavica.

Ana je bila pri svojih stališčih neomajna: naredila bo vse, kar je v njeni moči, da bo Jernej postal mladi raziskovalec, ki bo zagnano raziskoval preloške zgodovinske teme. Za Jerneja je celo predvidela tudi že ožje področje, in sicer: »Kako smo se borili«, s tem da bi se Jernej posebej specializiral za še nerazporejeno temo: »Kako smo se borili za preloško šolo«.

Gregor se ni hotel kaj dosti kregati, prisotne je samo obvestil, da je itak že šlo v zapisnik, da je on za Jerneja rezerviral sedež v cerkvi - koruš desno, kjer so že od nekdaj navadno sedeli prvi tenoristi. In vedno je nekdo med njimi bil Radovičev.

Na koncu je to dokaj napeto situacijo pomiril preloški kume, ki je bil spričo izjemnosti dogodka tudi vabljen na sejo, citiramo: »A moji ljudi, kaj vi to divanite i kaj to opet brižite. Sda je najbolj važno, da je mali tu i da nam je dete zdravo. A kad naraste, bu dost razumn i pametn, da bu valjda sam znal, kako i kaj!«

Viktor, ta zapisnik so verificirali in podpisali vsi prisotni člani Upravnega in Nadzornega odbora, z željo, da bi nam poslal še kako dokazno fotografsko gradivo za naš arhiv.  

P.S.: Dokazno gradivo je, kot vidite, prišlo. Informacija za Upravni odbor: Nejc že razmeroma uspešno demonstrira svoje pevske sposobnosti.