STOPAMO V NOVO LETO

Spet v večnost leto je izteklo,
se s prazniki veselimi poslavlja.
»Kaj pa prihajajoče nam bo reklo?«
vsak sebi si vprašanje zdaj postavlja.

So časi težki pri nas in v svetu, znamo,
nam šlo je skoraj že vse po »zlu«,
a roko sprave še lahko podamo,
z iskrico v očeh prižgemo »luč miru«.

Naj toplota srca nam ogreje,
odtaja led, stopi v nas sovraštvo,
dobroto in ljubezen v nas zaseje,
saj to največja je dobrina in bogastvo.

Naš kraj objame božična naj skrivnost,
v plašč ponižnosti, dobrote nas odene,
odvrže nam oklep sebični- visokost,
demona mržnje za vedno naj prežene.

Takrat, ko je najbolj težko
obstaja še iskrica upanja nam,
zmeraj v pomoč se najde nekdo,
ki iskrico razpiha v »plam«.

Marica Jaušovec