Ime Preloka je ledinsko ime za lego prek loke, njeni zaselki Kroci, Jakovini, Valeti, Vidine, Novoseli in Škavurini pa so patronimična imena (izpeljana iz osebnih lastnih imen, npr. Vidine iz priimka Vidina, Kroci iz Krotec itd.).

Preloka v ožjem pomenu besede, torej brez zaselkov, se je tja do leta 1880 imenovala tudi Brdo. Od približno leta 1953 imamo nove hišne številke, od takrat imajo hišne številke Preloka tudi vsi njeni zaselki.

V vasi so razvite vse panoge kmetijstva - poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo (zelo kvalitetno belo in rdeče vino dajejo žlahtne trte, posajene na južnih in zahodnih pobočjih pod vasjo in na Krtinjeku).

Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 je v vasi živelo 143 ljudi, število prebivalcev žal upada (1961 – 266 ljudi, 1971 – 234, 1981 – 198 in 1991 – 158 ljudi).

Preloka ima župnijsko cerkev sv. Trojice, trgovino, lep gasilsko-prosvetni dom …

Preloška šola je bila zgrajena leta 1866. Bila so leta, ko je šolo obiskovalo tudi po 198 otrok (vse od Zilj do Žuničev) in so v njej poučevali tudi po trije učitelji. S šolskim letom 1963/64 je postala podružnična, s samo prvimi 4 razredi, po šolskem letu 1978/79 pouka na Preloki ni več, šola, ki je nekoč slovela kot ena najlepših šolskih stavb v Beli krajini, pa prav žalostno propada.

Leta 1974 so začeli gasilci in kulturniki, ki so na Preloki tako rekoč eno, graditi nov večnamenski dom. Odprli smo ga leta 1983 in smo nanj zelo ponosni, saj je v njem med drugim dvorana za 150 ljudi z enim največjih odrov v Beli krajini.

Vas je bila kulturno vedno zelo razgibana. Najbolj znana je po svoji folklorni skupini in tamburaših. Večstoletno tradicijo ljudskega petja in plesov na Preloki zdaj neguje tukajšnje Kulturno umetniško društvo Lepa Anka, v okviru katerega delujejo folklorna skupina, tamburaši in še druge sekcije. Oživiti poskušamo tudi nekoč zelo živahno gledališko dejavnost v kraju.

Preločani se zelo spoštljivo spominjamo svojih rojakov - igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Staneta Starešiniča, ki se je rodil na Preloki in se je vanjo vedno rad vračal in ki je imel veliko zaslug za razcvet našega folklorizma in za gledališki utrip kraja, in dolgoletne učiteljice na Preloki, domačinke Marije Starešinič, ki je mnogo prispevala h gospodarskemu in zlasti vsestranskemu kulturnemu razvoju kraja.

Preloka je bila od nekdaj zanimiva za etnologe, muzikologe, ljubitelje lepe narave in panoramskih razgledov, za fotografe, filmarje … Ni mnogo krajev v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s tako lepo lego in predvsem zanimivimi in gostoljubnimi ljudmi, ki še niso povsem utonili v morju svetovne globalizacije.