Ta zgodba je popolnoma resnična, vendar do pred kratkim zanjo - začuda - sploh nismo vedeli, čeprav ni minilo niti 90 let od takrat, ko se je dogajala. Tudi odkrita je bila boljkone po naključju, in sicer potem, ko smo na preloški spletni strani pisali o simbolnem pomenu mostov in med drugim tudi o našem prvem mostu v Žuničih, ki je bil zgrajen leta 1955 (glej tukaj).
Naša pred kratkim odkrita zgodba pa se začenja veliko pred letom 1955, njeno glavno dogajanje pa sega v leti 1923 in 1924. Predstavimo najprej njeno ozadje, to je zgodovinskih okoliščinah, v katerih je nastala.
Takrat so bili naši ljudje močno vezani na cesto lujzijano, na Karlovec, Gorski Kotar ..., toda vmes je bila ovira, ki jo je bilo treba premagovati - Kolpa, pogosteje hladna kot topla, pogosto narasla. Potrebovali so most, ki bi jim omogočal lažje premike in bolj neposredno zvezo med ljudmi iz teh krajev.
In okrog leta 1920 se začnejo pojavljati tudi že glavne osebe v tej zgodbi: napredni posamezniki, ki so se dobro zavedali velike splošne koristi, ki bi jo most prinašal ljudem ob njem, in so bili pripravljeni za dobrobit in napredek te skupnosti tudi kaj žrtvovati. Eden od glavnih pobudnikov in gonilna sila ideje o gradnji mostu je bil Peter Starešinič - Mikčev iz Žuničev. Pridružili so se mu vidni in napredni ljudje iz okoliških krajev (glej fotografiji). Denimo iz Preloke Slavko Novak - Županov (trgovec in dolga leta odbornik za Preloko v občini Vinica, navzoč je bil na vseh pogovorih in na ogledih in meritvah na terenu) ter Franc Pavlakovič - Bertov (prav tako občinski odbornik). Sestanki Odbora za gradnjo mostu so bili pri Mikčevih, Peter Starešinič je bil tudi izvoljen za predsednika Odbora.
In tako so se počasi izoblikovali tudi že obrisi glavnega junaka te zgodbe: nastala je namreč idejna zasnova mostu prek Kolpe med Žuniči in Prilišćem. Mostu, ki bi po svoji lepoti, tehnični dovršenosti in harmonični vpetosti v okolico gotovo slovel kot eden najlepših daleč naokoli.

Idejna rešitev mostu
Naravnost neverjetno se sliši ta zgodba iz let 1923-24 o željah in načrtih naših ljudi in pripravah na ta gradbeniški podvig. Za most dolžine 152 metrov je bilo namreč treba zbrati 1.400.000 takratnih dinarjev.
Ampak njihov cilj je bil jasen in zamisel se je začela uresničevati. Iz Ljubljane so prišli ljudje, ki bodo pripravili projekte ter podprli celotno zamisel na državni ravni. Prišli so geodeti, opravljene so bile geodetske meritve terena, kjer bo stal most. Idejno rešitev mostu je znani ljubljanski fotograf Hugon Hibšer preslikal na razglednico, ki je bila poslana na mnoge naslove s prošnjo: Rojaki, pomagajte. Hibšer je tudi avtor naslednjih treh fotografij.

Mesto bodočega mostu

Nad Kolpo z geodetsko opremo

Po sestanku pri Mikčevih
A potem so realizacijo mostu preprečile nove, zanj neugodne okoliščine. Sledilo je namreč obdobje pogostih in velikih poplav, ki so porušile številne mostove v Sloveniji in na tem koncu. Državna komisija je presodila, da bi tudi to investicijo gotovo uničile narasla Kolpa, za trdnejšo gradnjo pa ni bilo mogoče zagotoviti denarja. Poleg tega so na državni ravni prevladali že drugačni interesi in oblasti so se odvrnile od tega projekta. Ta del obkolpske doline je potem moral na tako zaželeno povezavo (točno na tem mestu, vendar v popolnoma drugačni izvedbi) čakati še 31 let.
In mi tako junaka zgodbe iz let 1923-24, žal, sploh nismo dobili. A ne glede na to si ta zgodba zasluži, da jo zabeležimo. Tudi zaradi njenega nauka! Zgodba o nekem mostu pripoveduje o smelosti in pogumu nekih ljudi v nekem obdobju in kot taka je lahko naše vodilo za sedanjost. Morda pa »čas podvigov« za nas šele prihaja, kdo ve?
Ana Starešinič
P. S.: Toplo priporočam, da si članek o tem načrtovanem gradbenem biseru iz naše preteklosti preberete tudi na spletni strani Prilišća (glej tukaj ). O mostu pred mostom z izbranimi besedami in poglobljeno razmišlja in piše Nikola Volović, ki je pred kratkim pri Francu Starešiniču - Mikčevem v Žuničih tudi odkril in zbral vse dokazno gradivo za to zgodbo. In nam je te fotografije tudi prijazno odstopil za našo spletno stran.
|