Več obiskovalcev te spletne strani je izrazilo željo, da bi v sliki in besedi podrobneje predstavili tudi mladega salezijanca Stanislava Hočevarja, ki je leta 1970 na Preloki držal v svojih rokah vse organizacijske in vsebinske vzvode priprav in izvedbe nove maše Alojzija Krotca.

Stanko, takrat še študent teologije, je prišel na Preloko že kak teden pred 12. julijem. S svojo vedrino in komunikativnostjo je v trenutku osvojil in razgibal Preloko - staro in mlado - in nas pritegnil v priprave. Še zlasti pa je znal motivirati in navdušiti mladino.

Izkazal se je kot izreden organizator, ki je do potankosti vse splaniral in imel ves čas vse pod kontrolo. In ki je znal spretno reševati številne težave, tudi težave s političnim predznakom - z današnjega zornega kota komu morda malo smešne, a takrat, leta 1970, presneto resne. Tri izmed njih so se avtorici teh vrstic najbolj vtisnile v spomin. Stanko je z diplomatsko spretnostjo rešil vse tri.

Prva je bil namig "od zgoraj", da Titova mladina ne sme nastopati na verskem recitalu v cerkvi. Druga je bila opozorilo (z iste ravni), da nam bodo prišli pobrat vse narodne noše po vasi, če bo naša folklorna skupina nastopila za goste pri Kovačevih, kar smo nameravali.

Tretja težava je zadevala prireditveni prostor za novo mašo. Pripravljali smo ga na vrhu hribčka, ob šolskem vrtu. Pa je tik pred zdajci prišla uradna prepoved: verske prireditve, torej tudi nova maša, ne smejo biti zunaj cerkve, lahko so le v cerkvi. Stanko je še isti dan dosegel kompromis: da tokratna nova maša sme biti zunaj cerkve, če prostor zanjo pripravimo na farovškem vrtu.

In potem je nova maša bila zunaj, pač na farovškem vrtu. In folkloristi smo nastopili pri Kovačevih z belokranjskimi plesi, le v narodne noše nismo bili oblečeni. In tudi "Titova mladina" je izvedla recital v cerkvi, in ne samo recital: bila je na sploh glavni nosilec del v okviru celotne slovesnosti!

Da, to je bilo leto 1970, ko je bilo - s Stankovo pomočjo - na Preloki tudi nemogoče mogoče!

Delo z mladimi in za mlade je zaznamovalo tudi vso njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Svojo novo mašo je Stanko pel tri leta pozneje, leta 1973. Leta 1979 je bil že magister teologije in leta 2000 je bil posvečen za škofa. Od leta 2001 je v Beogradu, na samem vrhu beograjske nadškofije (za ta položaj ga je izbral in nanj imenoval papež Janez Pavel II.). Sicer pa - vpišite v katerega od spletnih iskalnikov msgr. Stanislav Hočevar in dobili boste nešteto zadetkov, avdio in video ...

Obe priloženi fotografiji sta iz zbirke družine Čoholič iz Švedske. Črno-bela je nastala na Kovačevem vrt, fotograf je Ivan Mušič (Stanko stoji na desni, četrti z desne), barvno je posnel Mihael Čoholič (Stanko je čisto spredaj levo).  

Ana Starešinič (18. 11. 2012)