S slovenskega obrobja v središče svetovnega dogajanja
Pogovor z enim najvplivnejših slovenskih diplomatov, ki dobro pozna tudi Preloko
Preden se osredotočimo na pomembne dogodke, ki so pred nami, se za hip ozrimo nazaj na letošnje počitnice. Izpostavljamo dva medpočitniška dogodka, ki zadevata naše spletno občestvo. Prvi je bil zanimiv pogovorni večer va Kostele. Pogovarjali smo se s človekom, ki se je močno uveljavil v svetu, a pri tem ni pozabil, od kod je doma – Kostelcem nadškofom dr. Ivanom Jurkovičem.
Rodil se je v kostelski vasici Banja Loka; v Ljubljani je študiral teologijo in bil leta 1977 posvečen v duhovnika. Potem je odšel v svet. Najprej v Vatikan in od tam v cerkveno diplomacijo: bil je predstavnik Svetega sedeža v Južni Koreji (od 1984), Kolumbiji (od 1988), apostolski nuncij v Rusiji (od 1992), vatikanski predstavnik pri OVSE-ju (od 1996), nuncij v Belorusiji (od 2001) in Ukrajini (od 2004) ... Vmes je leta 1988 doktoriral iz cerkvenega prava in bil leta 2001 povišan v nadškofa.
Leta 2011 pa ga je Sveti sedež oz. papež vnovič imenoval za apostolskega nuncija v Rusiji. In nadškofu Ivanu Jurkoviču je na tem položaju uspelo izpeljati nekaj, kar skoraj tisoč let ni uspelo nikomur. Zaslužen je za to, da je 962 let po razkolu v Cerkvi prišlo do zgodovinskega srečanja papeža in ruskega patriarha. To se je zgodilo 12. februarja letos v Havani na Kubi.
Kot nam je dejal msgr. Jurkovič v pogovoru va Kostele: "Prisrčen pozdrav in objem poglavarjev Rimskokatoliške in Ruske pravoslavne cerkve v Havani sta prva po letu 1054, ko sta se veri ločili. In to srečanje ni velikega pomena le za Cerkev, ampak za vso evropsko družbo. Kajti ni vizije Evrope brez vizije dobrih odnosov med katoličani in pravoslavci."
Le dan po tem zgodovinskem ekumenskem srečanju je papež Frančišek izkazal glavnemu protagonistu priprav na ta dogodek msgr. dr. Jurkoviču posebno priznanje: 13. februarja 2016 ga je imenoval za stalnega opazovalca Svetega sedeža pri Organizaciji združenih narodov in Svetovni trgovinski organizaciji.
O vsem tem in še marsičem drugem iz njegove bogate diplomatske kariere je tekla beseda tistega avgustovskega večera va Kostele. In tudi o tem, da msgr. dr. Jurkovič dobro pozna tudi Preloko in Preločane, saj je bil za vuzem leta 1983 ves teden pri nas naš dušni pastir.
Vse to pišemo tudi zato, da se v zdajšnji vsesplošni evforiji, kateri Slovenci (in slovenski zeti) so že in še bodo zavladali svetu, ne pozabi, da prihaja prav z naših koncev z obrobja Slovenije človek, za katerega lahko trdimo, da je daleč najvplivnejši slovenski diplomat.
Ana Starešinič (23. 9. 2016)