Preloka simbolno predstavlja usodo vse Bele krajine in tudi usodo vse Slovenije. In tako kot vsa Bela krajina je tudi Preloka "orala ledino" v izseljevanju.
Preločani so množično odhajali v svet že vsaj od 80-ih let 19. stoletja in še vedno odhajajo, mladina se seli v mesta in naša vas se naglo "stara" in prazni.
Podrobnejša raziskava izseljevanja z našega območja kaže, da ga je smiselno razdeliti v tri obdobja. Prednostno preučujemo predvsem prvi dve obdobji. Ta tri obdobja so:
1. izseljevanje pred 1. sv. vojno (od 2. pol. 19. st. do 1914, ko je izseljevanje ustavila vojna): predvsem v ZDA, največ v Pittsburgh (gl. opombo spodaj),
2. izseljevanje med obema vojnama: zlasti po letu 1924, ko so ZDA omejile priseljevanje, preusmeritev v Kanado (Kirkland Lake, Timmins, Vancouver ...), delno v zahodno Evropo, tudi v Južno Ameriko; domov se vračajo izseljenci, ki so odšli pred 1. sv. vojno,
3. izseljevanje po 2. sv vojni: v Kanado (Toronto, Hamilton, St. Catharines, Montreal, Vancouver ...), Francijo, Švedsko, Nemčijo ...; sezonski delavci v Nemčiji.
Kdaj je bilo izseljevanje najbolj intenzivno?
V zadnjih letih pred 1. vojno in kmalu po njej. Po podatkih v naših župnijskih knjigah je izseljevanje zavzelo že tak obseg, da ni bilo hiše na Preloki in v preloški fari brez izseljenca v Ameriki. Še bolj boleče: sleherna hiša je ostala brez gospodarja, veliko hiš pa tudi brez ljudi.
Kdaj je šel v Ameriko prvi Preločan in kdo je to bil?
Čisto točnega odgovora na to vprašanje še nimamo. Je pa dejstvo, da je bilo leta 1887 tam že najmanj sedem naših ljudi, in sicer:
- Janko Starešinič (Jamin), ki je v Ameriko odšel leta 1872,
- Franc Adlešič iz Navoselov (po domače Dolnji/Perlek, hiše ni več), ki je 4.7.1887 v Pittsburghu umrl,
- Peter Simčič (Faričev), ki je 30.7.1887 prispel z ladjo Amalfi v New York in šel naprej v Pensilvanijo,
- Jure Vidina iz Vidin (Jukanov, hiše ni več), ki je po podatkih v naših župnijskih knjigah odšel v Ameriko leta 1887,
- Franc Starešinič z ženo Marijo Starešinič, roj. Radovič, ker se njun sin Franc rodi 30. 11. 1887 v Pittsburghu (živeli so na Preloki 43 - to je seveda stara hišna številka, ker ob novem številčenju te hiše ni bilo več),
- Janko Peteh (Remeta/Žiže, st. št. P 34, nova P 2), ki je umrl v Ameriki 9. 7. 1887.
Kdo pa je naš zadnji izseljenec v Ameriko?
Zadnji trije, vsi trije so odšli v Kanado, so:
Marija Starešinič (Peričeva), odšla 8. 1. 1969 (zdaj živi v Nemčiji),
Darko Petronič (Špišičev), odšel 15. 10. 1969,
Ivanka Plut (Jožinova), odšla 7. 1. 1970.
Torej je zadnja Ivanka Plut.
To je seveda le nekaj drobcev iz naših dosedanjih raziskav. Pri preučevanju migracij izhajamo iz lokalnega (Preloka in preloška fara), a se navezujemo tudi na širši obkolpski prostor in na vso Belo krajino.
Ana Starešinič
Opomba:
Posamezni Slovenci so v Ameriko odhajali tudi že pred letom 1950. Npr. naš veliki misionar in prvi "indijanski" škof Friderik Irenej Baraga, ki je oktobra 1930 odšel v Ameriko prav iz Metlike.