Fotografija, znana kot »Po maši na Preloki« *1, je bila posneta leta 1924. Njen avtor je znani ljubljanski fotograf Hugon Hibšer *2. Prizor je posnel skozi okno v zgornjem nadstropju preloške šolske stavbe.
Ta motiv je bil potem natisnjen na več serijah razglednic, ki so se malenkost razlikovale le po izrezu. V svojem arhivu hranim več primerkov, ki so se vse do 2. sv. vojne v več ponatisih prodajale v trgovini mojega starega očeta Stanka Novaka, kjer je bila tudi preloška pošta.
Hibšer je v objektiv ujel vsekakor dragocen dokument časa.
Gre za prizor odhajanja ljudi od maše na neko običajno poletno nedeljo pred 100 leti. V zgodovini oblačilne kulture naših krajev je to tisti trenutek, ko Bela krajina ni več vsa bela, ampak je že črno-bela. In samo še kako desetletje bo potrebno, da bo postala že vsa – »črna«, kot je v svojem članku iz leta 1929 tarnal nekdanji adlešiški župnik Ivan Šašelj, »ker se je narodna noša tudi v oddaljenih župnijah kakor Adlešiči, Preloka, Vinica zadnji čas že močno opustila«.*3
Kot vidimo, ženske na fotografiji še nosijo bela platnena in bombažna oblačila, moški pa (pod vplivom Amerike in Amerikancev ter mestne oblačilne mode) že obleko iz industrijskega blaga.
Preloški motiv na Gasparijevih slikah:
Ta etnološko, sociološko, arhitekturno, kompozicijsko … zanimiv motiv s Preloke je pritegnil pozornost Hibšerjevega prijatelja Maksima Gasparija, znanega po svojih razglednicah z narodopisnimi motivi. Pri Hibšerjevi fotografiji se je zgledoval, ko je še isto leto (1924) za Etnografski muzej v Ljubljani slikal veliko oljno sliko »Belokranjska ohcet« (o njej obširneje v samostojnem članku). Kasneje je ta isti motiv in okvir postavil še v gorenjsko okolje (gorenjska narodna noša, arhitektura s skodlami, še preloški betonski »bunki« ob vhodu na pokopališče sta postali piramidi s skodlami, bolj gorata pokrajina …). Ta slika ima naslov »Kmetska svatba« in je danes znana le v obliki razglednice.
Preloški motiv v filmu Božidarja Jakca (1940):
Hibšerjev in Gasparijev znanec in prijatelj Božidar Jakac je poznal oboje, Hibšerjevo fotografijo in Gasparijevi svatbi. In ko je v nedeljo, 11. avgusta 1940, prišel na Preloko snemat svoj zanameniti film Bela krajina, je vanj seveda vključil tudi odhod od maše. Seveda se je spet postavil točno na nekdanje Hibšerjevo stojišče v zgornjem nadstropju šole in čakal konec nedeljske maše. V belo oblečenim dekletom iz preloške folklorne skupine je posebej naročil, naj se pomešajo med mašarje *4, ampak Hibšerjevega prizora ni več mogel ne dobiti ne ustvariti. Vmes je minilo 16 let in v tem času se je že »obarvala« tudi ženska noša, najprej seveda naglavne rute in predpasniki.
Preloški motiv na naslovnicah dveh publikacij (1999 in 2005):
Fotografija Po maši na Preloki iz leta 1924 se je znašla tudi na naslovnici knjige iz leta 1999, ki jo je napisala znana etnologinja Marija Makarovič, zaposlena – prav tako kot Gaspari leta prej – v Etnografskem muzeju: Slovenska ljudska noša v besedi in podobi, 10. zvezek Bela krajina, Krajevne skupnosti Adlešiči, Sinji Vrh in Vinica.
Iz Etnografskega muzeja prihaja še ena tiskovina s tem preloškim prizorom na naslovnici: njihov koledar za leto 2005. Le da se jim Hibšerjev »odhod od maše« malo zmeša z Gasparijevima svatbama. Fotografijo podnaslovijo: »Ženitovanjski obred (Preloka, Bela krajina, pred 1914) …« Pač spregledajo, da na fotografiji ni tistih dveh, brez katerih vendar ni ženitovanjskega obreda, in fotografijo postarajo za najmanj 10 let.
Hibšerjev preloški motiv danes:
Na isto fotografsko stojišče kot Hibšer pred 100 leti se Preločani postavljamo še danes (no, smo se postavljali še do pred kratkim). Isto stojišče, isti motiv ... in potem lahko ugotavljamo stalnice in spremenljivke. No, predvsem spremenljivke.
Ana Starešinič (20. 6. 2024)
*1 Posnetki odhodov od maše niso redki. Tako npr. »Odhod od maše v Ljutomeru«, ki ga je leta 1905 posnel Karol Grossmann, velja za prvi slovenski filmski zapis.
*2 V preloški fototeki hranimo več različnih fotografij, ki jih je H. Hibšer posnel pri nas leta 1924:
- več fotografij in tudi razglednico idejnega projekta gradnje mostu čez Kolpo (o tem smo pisali TUKAJ). To je bil tudi osnovni razlog, da je bil povabljen k nam, saj je bil mdr. znan po tem, da je dokumentiral gradbene projekte.
- Za potrebe Novakove trgovine in predvsem tamkajšnjega poštnega urada je fotografiral odhod od maše in ga izdal kot razglednico. V Novakovi trgovini in na pošti se je razglednica Po maši na Preloki iz leta 1924 prodajala še vse do 2. sv. vojne.
- Leta 1924 je mdr. fotografiral tudi mlado družino preloškega trgovca Stanka Novaka – Županovega (tudi ta fotografija si zaradi številnih zanimivih nadrobnosti zasluži poseben članek).
Na hrbtni strani vseh Hibšerjevih fotografij iz leta 1924 je odtisnjen naslov njegovega ateljeja na Valvazorjevem trgu št. 7 v Ljubljani (danes je to Trg francoske revolucije).
*3 Ivan Šašelj, Avtobiografija, Etnolog (Ljubljana), letnik 3 (1929), str. 73-86
*4 Po pripovedovanju moje mame Marije Starešinič, rojene Novak (1925 – 2020), ki je bila med nastopajočimi na tem snemanju leta 1940.