07- 03: Naša šola nam je dala več kot vsi gradovi skupaj!
Nazadnje obelodanjamo še "doprinos" našega stalnega sodelavca – kumeta.
Piše nam, da je v preloški šoli tudi sam oral ledino (raven/ravnino?) v branju in računanju in na tem polju, skupaj s še nekaj drugimi "orači", vztrajal vseh osem let.
Kot vse kaže, je kume ta svoj vek v glavnem preživel v oslovski klopi ("v to klop sem i spadal," nam priznava).
Mi pa dodajamo, da je seme očitno padlo na plodna tla in da je danes eden redkih, ki vsaj to ve, da ne ve.
Kume nadalje razpreda tudi, da je šoli in svojim učiteljem še dandanes hvaležen, da so ga naučili veliko več kot samo branja, pisanja in računanja –
naučili naj bi ga uporabljat svojo lastno glavo. Itd. itd.
In na koncu pribije (okrepljeno in z rdečim, najbrž pa se s tem tudi obregne ob naše nedavno pisanje o princih in gradovih), da nam je naša šola dala več kot vsi gradovi v bližnji in daljni okolici skupaj!
Kume, te svoje trditve prav gotovo niste prepisali od soseda (kot v šoli?). Prav gotovo pa to ni niti odgovor, ki smo ga želeli in pričakovali!
Res je, gradovi so nam dali TLAKO, šola pa domače NA(D)LOGE ... Torej najbrž hočete reči, da je bilo nalog več kot tlake?
Tako kot vam je tudi nam šola TLAKOvala pot v svet, a o tem, da je bila naša šola prenekateremu Preločanu in okoličanu prvo okno v svet, smo že pisali in še bomo! Zatorej za zdaj samo: kume, hvala za sodelovanje.
(29. 2. 2016)
Preloški šolarji pri telovadbi, kumeta ni med njimi – za kazen!
P. S.: To fotografijo je posnel učitelj Stane Vukšinič v šol. letu 1958/59. Učenci višjih razredov se pri uri telovadbe igrajo "med dvema ognjema". Pri identifikaciji oseb si pomagajte z že objavljenima fotografijama prav teh učencev. Fotografija je iz arhiva družine Grdun, Preloka 19.












