Plečnikovo leto se počasi izteka, izteka pa se tudi razstava "Plečnik v Beli krajini", ki smo jo v počastitev Plečnikovega leta pripravili Belokranjci.
Razstava v Pastoralnem centru v Črnomlju, ki jo je zasnovala in postavila Ana Starešinič, na devetih panojih razkriva doslej tako rekoč neznane sledi, ki jih je veliki arhitekt zapustil v treh belokranjskih krajih, Metliki, Dragatušu in Preloki.
Prav na primeru Bele krajine se tudi pokaže vsa razsežnost in univerzalnost Plečnikovega ustvarjanja, – Plečnik kot največji, a najbrž tudi zadnji univerzalni umetnik.
V zapuščini Jožeta Plečnika so ohranjeni urbanistični načrti za Metliko ter arhitekturni načrti štirih javnih zgradb v tem kraju: mestnega poglavarstva, ljudske in strokovne šole ter metliškega kopališča. Načrti so iz let 1943–45, v njih je opaziti za Plečnika značilni klasični arhitekturni izraz. Vsi načrti za Metliko so žal ostali samo na papirju.
Načrti za cerkvi v Dragatušu in na Preloki, žal tudi neizvedeni, so posebej zanimivi zato, ker so nastali v zadnjem obdobju Plečnikovega ustvarjanja, v letih 1953 in 1954. Razkrivajo, kako ga je v povojnem obdobju stik s slovenskim podeželjem kljub siceršnjemu vztrajanju pri klasičnem arhitekturnem izrazu spodbujal k iskanju novih rešitev.
In tu se pokaže Plečnikova veličina še v novi luči: v sposobnosti prilagajanja dejanskim razmeram in pogosto zelo skromnim možnostim. Prav na primeru preloške cerkve in njene notranje opreme tudi odkrivamo umetnikov premik v slog t. i. dekorativne ljudskosti. Vse tisto torej, zaradi česar Plečnik kot vrhunski arhitekt svetovnih razsežnosti med Slovenci velja tudi za izjemnega ljudskega umetnika.
Edine v Beli krajini realizirane Plečnikove umetnine so s področja njegovega obsežnega opusa opremljanja interierjev, notranje opreme cerkva: to so lestenci in klopi v cerkvi na Preloki. Tudi v preloške lestence in klopi je Plečnik, tako kot v vso svojo arhitekturo, zakodiral veliko večplastnih in močno simbolnih sporočil.
Razstavo v Pastoralnem centru v Črnomlju dopolnjuje po Plečnikovih načrtih izdelani unikatni kelih za belokranjskega novomašnika Slavka Judeža, torej umetnina iz Plečnikovega obsežnega opusa sakralnega posodja. Izdelan je bil natanko 50 let potem, ko ga je veliki mojster zasnoval, in dokazuje, kako aktualna so Plečnikova snovanja še danes.
V središču pozornosti obiskovalcev je še en razstavni eksponat: maketa Plečnikove cerkve na Preloki, ki jo je v počastitev letošnjega Plečnikovega leta izdelal Belokranjec Jože Pavlakovič. Cerkev na Preloki si je Plečnik zamislil s kvadratnim tlorisom, da bi s tem ustvaril demokratičnejši prostor in oltar približal čimveč ljudem. Močno simbolno sporočilo imajo med drugim tudi štirje poševni stebri v cerkveni ladji, kakršne je Plečnik načrtoval že pri svoji znameniti Katedrali svobode.
Razstava osvetljuje tudi Plečnikovo tesno povezavo z Belo krajino skozi stike z nekaterimi znanimi Belokranjci, svojimi sodobniki. Nenazadnje je prav Belokranjec dr. Juro Adlešči kot ljubljanski župan Plečniku omogočil gradnjo velikega dela tega, čemur danes rečemo Plečnikova Ljubljana. O tem je ob odprtju razstave v Črnomlju predaval vodilni poznavalec Plečnika in njegovega dela dr. Damjan Prelovšek.
Plečnikove sledi pri nas si je doslej ogledalo zelo veliko obiskovalcev, tudi iz mlajše generacije. Posebej veliko jih je prišlo ob dveh prireditvah v starem mestnem jedru Črnomlja 1. in 3. decembra. Največ pa se jih je udeležilo slovesnega odprtja razstave, ko je bila velika dvorana Pastoralnega centra veliko premajhna za vse, ki jih je zanimala Plečnikova dediščina pri nas.
"Plečnik v Beli krajini" je zbudil tudi veliko medijske pozornosti. Odprtje razstave je mdr. napovedala tudi osrednja slovenska tiskovna agencija STA. O razstavi so mdr. poročali: Televizija Slovenija (prvič že marca letos, drugič o odprtju razstave), dvakrat tudi Televizija Vaš kanal (najprej novica takoj po odprtju, potem pa še daljši prispevek v rubriki Iz sveta kulture), dvakrat tudi Dolenjski list (na svoji spletni strani in potem še v tiskani izdaji), pa mesečnik Belokranjec, tednik Družina, spletna stran Škofije Novo mesto, pa Radio Krka ... Posebej pa izpostavljamo še naš osrednji belokranjski spletni medij Radio Odeon, ki je na svojih profilih spremljal kar celotno kronologijo pripravljanja razstave skozi vse letošnje leto: prvič je o Plečniku v Beli krajini pisal že marca, nato julija, sledili sta še napoved odprtja razstave in fotoreportaža o razstavi ...
Da o poklonu Plečniku, ki mu ga je namenila in še namenja spletna Preloka, portal, po katerem pravkar surfate, niti ne govorimo!
Namen razstave "Plečnik v Beli krajini" pa ni samo poklon svetovnemu arhitektu, ki je pri nas, na samem jugovzhodnem koncu Slovenije, pustil enega svojih zadnjih pečatov. Če je doslej veljalo, da južno od Novega mesta in Ribnice ni prav nič Plečnikovega, je s to razstavo Bela krajina dokončno postavljena na zemljevid, – zemljevid Plečnikove Slovenije.
Ana Starešinič (19. 12. 2017)