Srečali smo se z našim najbolj znanim izseljencem
V ponedeljek, 19. oktobra, smo se srečali z enim izmed najbolj znanih slovenskih izseljencev, trikratnim nominirancem za Nobelovo nagrado – Petrom Opeko.
Z nami je delil izkušnje iz svojega požrtvovalnega dela med ljudmi na obrobju. Na samem obrobju Afrike, na obrobju Madagaskarja, odrinjen na smetišče, je naš Peter Opeka začel zlagati opeke in graditi skupnost Akamasoa. Z ljudmi z obrobja. Obrobje namreč prinaša s seboj marsikaj!
Na prvi pogled se zdi, da vsak prej ali slej z obrobja odrine, se izseli, pobegne. Toda z obrobja prihaja tudi (skoraj) ves napredek: novi pristopi, izumi in nova opažanja v znanost. Saj da preživiš na obrobju, se je treba presneto (po)truditi, se znajti, se kaj novega izmisliti. In prav ta drugačnost, izvirnost nas vse lahko obogati!
Petrova zgodba priča o tem, kako svet postaja vse bolj neenak. In ta neenakost med centrom/središčem in periferijo/obrobjem namesto da bi se zmanjševala, se še povečuje.
Na obrobju se nahaja tudi Preloka – na obrobju Bele krajine. Bela krajina pa je na obrobju Slovenije in Slovenija na obrobju šengenskega območja ...
In na nas Belokranjcih je, kaj bomo z našim obrobjem naredili: ali bomo še mi stisnili rep med noge ali pa bomo iz obrobja naredili uspeh – zgodbo, ki bo privlačna in zanimiva za druge.
Zgodba Petra Opeke in njegove skupnosti nas, tako kot vasica Alpbach, navdaja z upanjem. Obrobje lahko vodi v odrinjenost – ali pač ne!
Peter nam je zaželel vso srečo na naši poti.
A. S. (20. 10. 2015)
P. S. uredništva: s Petrom Opeko smo se pogovarjali ob robu EU-konference CMEPIUS-a na Brdu pri Kranju.