Leta 1866 je monarh Franc Jožef, kot rečeno, osebno primaknil svoj delež h gradnji preloške šole. Leta 1979, torej eno leto preden je za vedno odšel maršal Tito, je za vedno odšel tudi po(d)uk v preloški šoli. Maršal ni primaknil za našo šolo iz svojega žepa nič, nam je pa odmaknil pouk (oz. so zanj to postorili pod-rejeni).
Imel pa je ta maršal s Preloko nekaj stvarnih ne-denarnih stikov: osebno se je srečal z nekaterimi Preločani.
5 let manj kot pred 100 leti rojeni Stane Starešinič se je z njim osebno srečal kar nekajkrat. Poglejmo zdaj le dve njuni osebni srečanji.
Prvič se je Stane srečal s Titom zunaj takratne skupne domovine, v Pragi na Češkoslovaškem, leta 1965 (torej leto pred 100-letnico naše šole). Tam je študiral (Stane namreč!) režijo na sloviti praški akademiji FAMU, v okviru svojega podiplomskega izpopolnjevanja, potem ko je v Ljubljani že diplomiral iz igralstva.
Drugič sta se srečala v takratni širši domovini, v Beogradu, in sicer leta 1969 (3 leta po 100-letnici šole). Stalno slovensko gledališče iz Trsta je tam gostovalo s predstavo "Tri sestre" Antona Pavloviča Čehova in doživelo izjemen uspeh*. V nabito polni dvorani je bil tudi sam maršal. Po predstavi pa je bil slavnostni sprejem za gledališčnike in Staneta spet vidimo ramo ob rami s Titom.
Vemo, da sta veliko govorila in sta si imela veliko za povedat (tudi Stane se je namreč sprva učil za ključavničarja!), ne vemo pa, ali sta se dotaknila tudi naše takrat 100 let stare šole.
A. S (30. 11. 2016)
*Stane Starešinič je nastopil v eni od glavnih moških vlog – v vlogi podpolkovnika Aleksandra Ignatjeviča Veršinina. Gledališki kritik je o njem zapisal: "Starešinič je odigral lik Veršinina izredno umirjeno, bil je siguren v besedi in nastopu ter prepričljiv v igri."
Tržačani so s predstavo "Tri sestre" v sezoni 1968/69 gostovali tudi v Črnomlju.
Še nekaj vrhuncev Starešiničeve bogate umetniške kariere smo že predstavili (gl. naš spletni arhiv), npr. njegovega Romea, Hamleta, Pravdača ...