(Zapis ob letošnjem kulturnem prazniku)

Ob današnjem dnevu spomina na našega največjega pesnika Prešerna se bomo na tem našem spletišču za trenutek ustavili pri še dveh velikih možeh, ki se ju bomo Belokranjci letos še posebej spominjali.

Enega smo že omenili: našega poeta Otona Župančiča in njegovo 140. obletnico rojstva.
Drugi pa je Prešernov sodobnik (rojen leta 1797, tri leta pred Prešernom): Friderik Irenej Baraga – naš veliki misionar in prvi "indijanski" škof v Severni Ameriki. 19. januarja letos je minilo 150 let od njegove smrti in letošnje leto je razglašeno za Baragovo leto.

Toda kaj ima ta "naš" slovenski in "njihov" indijanski Baraga skupnega z Belo krajino?

Baraga je bil graščakov sin, rojen v gradiču v Mali vasi pri Dobrniču. Na Dunaj je šel študirat pravo z namenom, da prevzame dediščino-veleposestvo, in je postal doktor prava. Potem pa pusti vse – naslove, pravo, se odpove posestvu in dediščini, se odpove zaročenki, in se odloči za duhovniški poklic. Po krajšem kaplanovanju v Šmartinu pri Kranju pride leta 1828 za kaplana v Metliko. In prav iz Metlike odide oktobra 1830 misijonarit v takrat popolnoma neznani svet – med domorodna ameriška ljudstva.

Baraga med Indijanci

Misijonar Baraga velja za Trubarja severnoameriških Indijancev. Takoj po prihodu v ZDA se začne intenzivno učiti indijanskega jezika, saj se zave pomena poznavanja jezika ljudstev, med katerimi deluje. Med drugim napiše prvo slovnico in slovar jezika Otavancev in Očipvejcev (monumentalne, po več kot 500 strani obsegajoče knjige) in ima največ zaslug za to, da sta se ta jezika ohranila vse do danes. Piše o njihovem življenju in navadah, zbira njihovo nesnovno in snovno kulturno dediščino. Skrbi za njihovo izobraževanje, ustanavlja šole in tem močno ogroženim ljudstvom pomaga tudi kot pravnik, ko je treba ščititi njihove človekove pravice ...*

Med Indijanci še danes velja za apostola indijanskega severozahoda. Po njem so poimenovani pokrajina (Baraga Country), mesto (Baraga Town), reka (Baraga River) itd. Poteka postopek za njegovo beatifikacijo.

Baraga in Metlika

Baraga je v Metliki torej kaplanoval v letih 1828–30. Iz ZDA se je dvakrat vrnil na obisk v domovino in obakrat je obiskal tudi Metliko: prvi obisk je bil leta 1837 in zadnji 1854.

V metliški župnijski cerkvi je kar nekaj stvari, ki kažejo na njegovo delo in življenje v tej fari: spominska plošča, vzidana ob njegovi 100. obletnici smrti, t. i. Baragova spovednica in 14 postaj križevega pota, ki jih je Baraga sam naročil pri Josipu Egartnerju, jih sam plačal ter lastnoročno obesil in slovesno blagoslovil. Pod vasjo Dolnja Lokvica pa je t. i. Baragova kapelica, kjer so se ljudje zadnjič poslovili od njega, ko je odhajal v Ameriko.**

Naj sklenemo:

Slovenci nismo izvažali svoje kulture in je nismo vsiljevali drugim! NE! Baraga je dokaz, da smo kulturo prebudili in povzdignili v drugih. In močan je tisti, ki druge dviga, kajti šibki in negotovi druge tlačijo in ponižujejo. Baraga je ambasador slovenske kulture, simbol slovenske moči in ameriško IME – brand, ki si ga delimo z Indijanci, z Američani in Kanadčani.
Mar ni prav Prešeren, katerega praznik danes obhajamo, napisal "Žive naj vsi narodi, ki hrepene ..."!

0208

Ana Starešinič, 8. februarja 2018

* Baraga je s svojim delom med Indijanci neposredno vplival na našega drugega velikega misijonarja Ignacija Knobleharja, le da je ta odšel misijonarit na drugi konec sveta – v Afriko. Po Baragovem zgledu se je tam takoj lotil jezikovnega dela, naredil npr. osnutke slovarjev in slovnic južnosudanskih ljudstev (predvsem Dinkov in Barijcev), a žal mlad umrl ...

** Metliška župnija hrani še en dragoceni predmet, ki spominja na Barago v Metliki. Ta predmet pa ima tako zanimivo zgodbo, da si zasluži poseben prispevek.