O prvem in edinem Preločanu, ki je kdaj delal za OZN

Na naš In memoriam letos umrlim Preločanom smo prejeli kar nekaj odmevov in nekateri od njih si vsekakor zaslužijo tudi vašo pozornost. Daleč največ pozornosti je zbudil podatek, da je bil Zvonko Ivanušič edini Preločan, ki je kdaj delal za Organizacijo združenih narodov, v mirovnih misijah "modrih čelad". Kot nam pišete, pa Zvonko najbrž ni bil samo edini Preločan, ampak tudi edini Belokranjec, ki je kdaj delal za OZN.
1Kot rečeno, je bil Zvonko leta 1956, ko je služil vojaški rok v Beogradu in je izbruhnila t. i. Sueška kriza, izbran v prvi kontingent JLA, ki je sodeloval v mirovni misiji Združenih narodov na Sinajskem polotoku. To je bil sploh prvi odhod vojakov JLA v svet, še več, to je bila tudi sploh prva mirovna misija OZN-a na kakem kriznem območju. Štejemo jo za začetek sodobnega koncepta ohranjanja miru, torej delovanja t. i. "modrih čelad" v mirovnih operacijah.
2

Kandidate za to misijo so seveda izbirali med najboljšimi vojaki. Skupaj z izbranimi se je Zvonko novembra 1956 v Šibeniku vkrcal na ladjo Partizanka. V Port Said v Egiptu so pripluli 24. novembra. Na Sinajskem polotoku je ta prvi kontingent JLA ostal šest mesecev, do konec maja 1957.
3Jugoslovanski vojaki so imeli uniforme z všitimi oznakami: na desnem rokavu oznaka Združenih narodov (UN), na levem pa državna zastava in napis Jugoslavija (jugoslovanski vojaki so bili med egiptovskim prebivalstvom zelo priljubljeni, ker je bil Tito velik prijatelj njihovega predsednika Naserja). K uniformi je seveda sodila še modra čelada, dobili pa so tudi baretke z značko UN. Jože Miketič - Vučičev se dobro spominja, da je v tej uniformi, s temi našitki in s to baretko Zvonko prišel maja leta 1957 tudi domov na Preloko.

Lahko si predstavljate, da se je na Preloki v tistem času na veliko govorilo o Zvonkovem odhodu v Egipt, na krizno območje, med sprte strani. In po vrnitvi je Zvonko o tem veliko pripovedoval: predvsem o nevarnostih miniranega območja, pa o silni vročini podnevi in mrazu ponoči, pa o rumenem puščavskem pesku, ki se je zajedal v vse človekove pore in je bil zelo nadležen za orožje in vojaška vozila ...
4Za službovanje v odredu modrih čelad pa je bil Zvonko tudi nagrajen (in to za tisti čas bogato nagrajen!). Z zaslužkom si je namreč kupil fotoaparat in kolo. In to ne kako Rogovo kolo, ampak kolo iz uvoza! Kajti jugoslovanski pripadniki modrih čelad, ki so na Sinajskem polotoku privarčevali za kolo, so imeli pravico do brezcarinskega uvoza tega kolesa. Kot vidimo na priloženi fotografiji in kot se spominja Jože Vučičev, je to bilo prav posebno kolo. Ni imelo ene prečke, ampak dve, imelo je posebno krmilo, poseben sistem zavor ..., menda je bilo angleške izdelave.
Zvonko je bil na to kolo jako ponosen. In še predlanskim, ko je iz Švedske zadnjič prišel domov na Preloko in je beseda spet nanesla na njegovo služenje v mirovni misiji OZN-a, se je pohvalil, da nikoli v življenju ni zaslužil toliko kot takrat na Sinaju.

 567

Ana Starešinič (21. 10. 2018)

Informatorji: Jože Miketič – Vučičev, Franc Čadonič – Biričev, Ivan Simčič – Cestarov, Amalija Grdun – Radovičeva

Vir: članek dr. Blaža Torkarja v reviji GEA, 10/2016