Danes praznujemo dan Rudolfa Maistra, gotovo najslavnejšega slovenskega generala, ki je zaslužen za to, da sta Maribor in njegova širša okolica danes slovenska. 23. novembra 1918 je skupaj s soborci v Mariboru razorožil nemško varnostno stražo in prevzel nadzor nad mestom. To je bilo torej na današnji dan pred natanko 100 leti.
Morda pa še ne veste, da je bil med njegovimi vojaki, borci za severno mejo, tudi Preločan Stanko Novak.
Stanko Novak (1895–1990) se je generalu Maistru prostovoljno pridružil, potem ko je preživel najprej morijo 1. sv. vojne in nato še rusko ujetništvo.
Kot Maistrov borec je prejel tudi dve spominski medalji.
Prvo je prejel leta 1968, ob 50. obletnici bojev za severno mejo.
Druga mu je bila podeljena leta 1978, ob 60. obletnici bojev.
Obe odličji hrani družina Novak v Oshawi v Kanadi.
Podrobno raziskavo o Stanku Novaku v letih 1915–1919, torej na bojiščih 1. sv. vojne in v bojih za severno mejo, še opravljam. Nekaj drobcev iz mojih dosedanjih ugotovitev:
Leta 1915 je bil kot 20-letni fant mobiliziran v avstrijsko vojsko, razporejen v 17. pehotni polk (t. i. polk slovenskih Janezov). Najprej se je boril na soški fronti, nato pa premeščen na vzhodno fronto, na bojišče proti Rusom. V Galiciji je bil ranjen in potem v ruskem ujetništvu.
Leta 1920 je na Preloki odprl trgovino, kjer sta bila hkrati tudi poštni urad in poslovalnica Zavarovalne banke Slavija. Trgovino mu je uspelo obdržati tudi po 2. sv. vojni, tudi po letu 1948, ko so bile vse zasebne trgovine v Jugoslaviji uradno ukinjene. Njegov non-stop odprt štacun je deloval še vse do sredine osemdesetih let, bil je ena redkih zasebnih trgovin v državi.
Povejmo še, da se je junija leta 1944, torej med 2. sv. vojno, v Gradcu v Beli krajini udeležil ustanovnega sestanka Rdečega križa Slovenije in bil izvoljen v glavni odbor te organizacije.
Ana Starešinič (23. 11. 2018)