Za vedno se je poslovil naš rojak Franc Pavlakovič, po rodu iz Dejanov. Spominjali se ga bomo po njegovih aktivnostih na mnogih področjih. Najprej seveda po tem, da je bil dolgoletni vodja krajevnega urada Vinica.
Na tem delovnem mestu je naredil za naše kraje in ljudi veliko koristnega. Veliko zaslug je imel npr. za to, da je v ta naš dotlej odrinjeni prostor prišla prva industrija: Novoteksov obrat v Vinici (odprtje 28. 11. 1973), ki je bil opremljen s takrat najsodobnejšimi šivalnimi in likalnimi stroji in je zagotovil socialno varnost mnogim družinam iz širše okolice.
Posebej pa izpostavljamo njegovo dejavnost v preloškem kulturnem društvu, v okviru katerega se je v povojnem obdobju razmahnilo zlasti gledališko področje. To je bila zlata doba igralstva na Preloki, ko so tu uprizarjali po 3 predstave na leto in sanjali kar o ustanovitvi stalnega gledališča. Pravijo, da je bil Franc tako izvrsten igralec, da sploh ni potreboval režiserjevih napotkov. Izkazal se je v najrazličnejših vlogah in likih, npr. v Jurčičevem Domnu, Finžgarjevi Razvalini življenja, Cankarjevem Kralju na Betajnovi ...
Bil je izjemen humorist in satirik. Na pirih recimo je bil sposoben s svojimi nepozabnimi duhovitostmi, ki jih je sam režiral in izvajal, zabavati svate tudi po dve noči zapored – na nevestinem in ženinovem domu.
Omenimo pa še eno njegovo priljubljeno področje: pesnjenje. Bil je mojster zlaganja rim, pesmice je ustvaril za prenekaterega človeka in prenekatero priložnost. Tukaj prilagamo njegovo pesmico iz leta 2006, ki smo jo objavili v preloškem glasilu, v posebni številki, ki smo jo posvetili 140-letnici šole na Preloki:
Naj naš rojak Franc Pavlakovič zdaj počiva v miru!
(22. 1. 2019)