Morda ne veste, da je zdajšnja Krajevna skupnost Vinica bila nekoč samostojna občina. Na fotografiji, nastali malo pred 2. sv. vojno, so občinski možje pred občinsko stavbo.
Kot pravi Mirko Mihelič, je to bila najmanjša hiša na viniškem placu in na sploh najbolj utesnjena viniška hiša, nobena druga ni imela tako malo prostora do sosedov. Stisnjena je bila na eni strani med Karinovo hišo, na drugi strani (gl. drugo fotografijo) je nanjo pritiskala Kramarjeva, pozneje Kravosova hiša, pred njo pa je bil viniški plac. Hiški na placu se je reklo po domače Babčeva oz. »Pri Babcu«, priimek pri hiši je bil Benetič.
Tu je bila sprva trgovinica. Babec je tu prodajal le osnovne potrebščine, kot so sol, sladkor, moka ..., pritovoril jih je s konjem iz Karlovca ob petkih. Hleva zanj seveda ni mogel imeti ob hiši, imel ga je nasproti kapelice sv. Florjana. Tako je bilo tudi še leta 1919, torej za časa t. i. Viniške republike.
Babci so potem hišo prodali viniški občini in ta je v njej uredila občinske urade, sem se je hodilo volit, tu je bil občinski arhiv ... Ob začetku 2. sv. vojne so si jo prisvojili Italijani, potem so se tu namestili partizani in zato so se Nemci pozneje znesli nad hišo tako, da so raztresli arhiv po hiši in vse skupaj zažgali. Mirko Mihelič še zdaj živo pripoveduje, kako sta sredi belega dne gorela hiška in z njo ves viniški arhiv.
Na povojni fotografiji viniškega placa iz leta 1950 spominja na nekdanjo Babčevo hišo oz. viniško občino samo še zid pred Karinovo hišo. Zdaj je na mestu te hiške parkirišče – za tri avtomobile, lahko tudi nemške!
Ana Starešinič (19. 4. 2019)
Ustni vir: Mirko Mihelič