Prazniki so tu, da jih praznujemo, počastimo, kajne?
Spletna Preloka je ob letošnjem dnevu žensk objavila prispevek o tem, kako se je kipar Meštrović poklonil ženskam z monumentalnimi kariatidami na Avali, med njimi seveda poklonil tudi Lepi Anki - Belokranjki, ki pooseblja Slovenijo.
Za veliko noč smo se osredotočili na kapitele Meštrovićevih kariatid, oblikovane v stilizirane jerbase, s čimer je kipar to uporabno ljudsko obrt povzdignil v element svetovne kiparske umetnosti.
Za praznik dela pa še o tem, da se je Meštrović s temi svojimi granitnimi gracijami, ki prenašajo bremena in prinašajo dobrote, na poseben način poklonil (ženskemu) delu.
To pa je tudi priložnost, da strnemo vaše odzive na naše delo:
• Ker se dobro blago samo hvali, najprej pronicljiv komentar enega od naših obiskovalcev (T. J.): Preloka.si je z »Meštrovićevo Belokranjko" pripeljala Belo krajino na meddržavno raven, že prej pa z ladjo "Bela krajina" na svetovno raven, saj je Bela krajina z njo obplula svet, in to večkrat.
• Umestitev Bele krajine na svetovno raven – tudi z istoimensko ladjo po svetovnih morjih – je zapopadel tudi naš pesniško navdahnjeni obiskovalec S. B. Objavljamo njegov (ljudski) prispevek:
Lepa Anka je ob morju stala,
tam na produ cajtng brala.
Črn Zamorec ladjo mim zafura:
»Hej, ta Lepa, koliko je ura?«
(Prosto po Branku Jovanoviču Vunjaku - ''Brendiju'', ta prosto po Prešernu, ta prosto po slovenski ljudski pesmi Lepa Vida ali nič več prosto po ChatGPT.)
• Enega od obiskovalcev (R. S.) so zbodle, kot sam zapiše, »uplivnice«: Meštrovićeve ženske nemo strmijo, trdno na svoji zemlji, kljubujejo času. Naše vplivnice pa živijo za trenutek in v trenutku, neprestano šarmirajo, se spogledujejo in pačijo, ponujajo pralni prašek, morda (glej vesti) politike in drugo našarano šaro. Šarmantne vplivnice prodajajo "vrednosti", kariatide podajajo vrednote. Slednje so graciozne, one druge večinoma (samo) suhe in (samo)všečne. Ene imajo črede sledilcev in sledilk, oboževalcev in oboževalk, druge pa imajo le obiskovalke in obiskovalce, med njimi tudi vplivnice, in tako sobivajo. Kariatide ženske-matere, zdaj le kot kulisa vplivnicam, bodo obstale, one druge pa bodo pozabljene v bitih digitalnih omrežij.
• J. R.: Torej Srbi imajo Meštrovićevo Avalo in Kalemegdan, Črnogorci Lovćen z Njegošem, Hrvati Meštrovićeve galerije v Zagrebu in Splitu, Bosna kamnolom za Meštrovićeve skulpture, a Slovenija ima Belokranjko na Avali!
• Umetnostnemu zgodovinarju (P. M.) pa ni ušla razporeditev kariatid na severno, po starih Rimljanih ugodnejšo stran, in južno ne tako udobno: Hrvatica, Slovenka, Bosanka in Dalmatinka na severu ter Šumadijka, Črnogorka, Makedonka in Vojvodinka na jugu. So imeli Rimljani prav?
• In komentar zgodovinarja (T. P.): V resnici je bil spomenik na Avali, ki naj bi združeval, kontroverzen že od vsega začetka in je kvečjemu – razdvajal. Prepir je bil zaradi samo 8 kariatid v državi z 9 banovinami, pa kako da je neznani vojak Srb, če pa je vendar neznan, pa spet zakaj ni spomenik postavljen neznanemu liberalcu, pa pozneje zakaj ne komunistu ... Morda pa to razdvajanje ne preseneča: ime Avala je hribu pri Beogradu dal turški general Ghazi Porca (Havala) in pomeni pregrada, ovira. Pač – nomes est omen!
Veseli nas, da je Meštrovićeva Belokranjka vzbudila toliko zanimanja, odmevov od tod in tam.
A. S. (1. 5. 2024)