Na temo izseljevanja v Ameriko, ki je pomembno zaznamovalo naš prostor in življenje prenekatere preloške družine, smo nedavno prejeli dva zanimiva arhivska dokumenta. Prvi zadeva migracije pred letom 1914 (t. i. prvi val), drugi je iz obdobja med obema svetovnima vojnama (t. i. drugi val).
Prvega hrani Viktor Gerdun. Najden je bil v nekdanji hiši Preloka št. 6 (stara št. 31). Bil je podložen na hrbtni strani stenske slike s fotografijo hišnega gospodarja Nika Starešiniča (1878 – 1949). Ta je bil v Pittsburghu v ZDA pred letom 1914.
Gre za del reklamnega letaka, kakršni so konec 19. in v začetku 20. stoletja preplavljali »staro celino« in vabili ljudi v Ameriko – v »novi svet«, ki so ga propagirali kot deželo velikih prostranstev in neskončnih možnosti. Takrat še redko poseljene ZDA so po koncu državljanske vojne potrebovale veliko nove delovne sile za industrijski razvoj in črpanje naravnih virov. In ljudje na »stari celini«, še posebej na revnem podeželju, so potrebovali prav to: delo in zaslužek (kajti »brez dela ni jela!«) in pripravljeni so bili poprijeti za vsako delo.
Interes je bil torej obojestranski: naši ljudje so odhajali v Ameriko iz ekonomske nuje in na željo ciljne države!
In tako se je vzpostavil tudi donosen selitveni »posel« – prevažanje izseljencev. V ta posel so bile vključene ladijske družbe s svojimi pristanišči, železnice in druga prometna infrastruktura ter seveda agencije ladijskih družb. Njihovi zastopniki so vsakemu potniku uredili potovalno logistiko tako rekoč od doma do cilja in jo tudi vpisali v potovalno pogodbo.
Naši ljudje so torej v Ameriko odhajali legalno, po zakoniti poti!
Letak, ki ga objavljamo, propagira prevoz z ekspresnimi parniki Severnonemškega Lloyda (gl. opombo), katerega licencirani zastopnik je bil Carl Stangen iz Berlina. Potovanje od Bremna do New Yorka je trajalo od 8 do 9 dni.
O drugem dragocenem arhivskem dokumentu, ki ga hrani Jože Starešinič iz Balkovcev, pa v naslednjem prispevku.
Ana Starešinič (31. 10. 2024)
OPOMBA: Severnonemški Lloyd (Norddeutscher Lloyd) iz Bremna je bil takrat ena od štirih največjih ladijskih družb. Poleg njega so to bile še: prav tako nemška družba Hamburg-Amerikanische Packetfahrt-Actien-Gesellschaft, bolj znana kot Hamburg America Line, ter dveh britanskih družbi – Cunard Line in White Star Line. Vse te štiri ladijske družbe so imele svoja zastopstva tudi v Ljubljani.