Slikar Maksim Gaspari je svoj motiv svatovskega sprevoda, ki odhaja iz preloške cerkve (»Belokranjska ohcet« iz leta 1924), razvil v še eni različici, ki je znana kot »Kmetska svatba«, a bi jo pravzaprav lahko naslovili »Gorenjska svatba«. (*1)
Kompozicijski okvir je še vedno preloški – znana preloška veduta, le da nekoliko zožena. In tudi tu je svatovski sprevod, ki je (bil) vedno prava paša za oči, lepo zaokrožen z (otroškimi) »zijali«. Vendar v nasprotju s fotografijo in sliko iz leta 1924 zdaj umetnik na prizor ne gleda več »od zgoraj navzdol«, ampak z gledišča otrok v ospredju.
Predvsem pa je ta ohcet postavljena v drugačno okolje, nekam v alpski svet, nekam na Gorenjsko. Alpska arhitekturna kulisa je mdr. poudarjena s skodlami (s skodlami je prekrito celo pokopališko obzidje in še preloški betonski »bunki« ob vhodu sta postali piramidi s skodlami). In tisti hribčki na sliki iz leta 1924 so se tukaj kar konkretno povišali.
Prepoznavno gorenjske prvine se kažejo tudi v oblačilnem videzu svatov: avbe, peče, živopisne ramenske rute z dolgimi resami, pa pri moških temna oblačila …, nič več belokranjske beline. V belem je samo še nevesta, njeno naglavno okrasje pa je bistveno »znižano«. V ospredje povorke je sicer še zašel godec z Gasparijeve belokranjske svatbe, vendar v visokih škornjih in temnem gvantu, ampak čisto na čelu je zdaj – gorenjska harmonika.
Ta Gasparijeva slika je danes znana le kot reprodukcija na razglednici, ki jo je leta 1928 izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Originalna slika, po kateri je bil narejen kliše za razglednico, ni znana oz. se morda ni ohranila.
A prav s to drobno umetnino, ki je kot razglednica prešla med t. i. množična komunikacijska sredstva in v množično potrošnjo, lahko rečemo, da je v množično vizualno kulturo in slovensko zavest prišla tudi Preloka.
Razglednica Kmetska svatba je letos zasedala vidno, vodilno mesto tudi na dveh razstavah, ki ju je Etnografski muzej pripravil v okviru spremljevalnega programa velike Gasparijeve razstave: na razstavi Razglednice Maksima Gasparija v muzejski hiši ter na razstavi na prostem na Krakovskem nasipu v Ljubljani Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija.
Ana Starešinič (25. 10. 2025)
OPOMBA:
*1 Gaspari je najraje in najbolj pogosto upodabljal alpski svet in gorenjsko narodno nošo. Zelo si je prizadeval ustoličiti gorenjsko nošo kot tipično slovensko. Gaspari je bil eden prvih, ki je trdil, da je gorenjska noša slovenska. Od tod najbrž tudi splošni naslov te slike: ne gorenjska, ampak kmetska svatba.