Pregled minulega leta:
Leto 2018 je bilo leto evropske kulturne dediščine. Spletna Preloka se je temu evropskemu praznovanju pridružila s promocijo in ozaveščanjem o pomenu stvaritev, ki jih je na Preloki zapustil Jože Plečnik – umetnik, ki se postavlja ob bok največjim imenom ne le slovenske in evropske, ampak svetovne kulturne dediščine.
Potem ko smo leta 2017 to našo dragoceno dediščino predstavili na odmevni razstavi Plečnik v Beli krajini, smo jo septembra leta 2018 ovekovečili še v razkošni monografiji Hodil po zemlji sem naši, in sicer v poglavju "Plečnikova luč v Beli krajini". Izid te knjige je bil zabeležen tudi na profilih muzeja Plečnikova hiša v Ljubljani.
O tem, da je prav za Preloko Plečnik snoval svoje zadnje načrte s področja notranje opreme cerkva, smo med drugim govorili na Plečnikovi razstavi v Karlovcu. Razstava je nastala pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Zagrebu, na ogled pa je bila oktobra v osrednji knjižnici Slovencev na Hrvaškem.
Do pomembnih dognanj smo se v letu 2018 dokopali v raziskavah o doslej neznanih naročnikih Plečnikovih načrtov za Preloko in Dragatuš, intenzivno pa še raziskujemo močna simbolna sporočila, ki jih je Plečnik zakodiral v načrte za preloško in dragatuško cerkev. Ob tem tudi iščemo paralele z njegovimi znamenitimi cerkvami na Dunaju, v Pragi in Ljubljani.
In še odkritje, do katerega smo se prav po detektivsko dokopali in ga ovekovečili na spletni Preloki: v Beli krajini hranimo repliko Plečnikovega lastnega keliha. Original tega keliha je prav zdaj razstavljen v Plečnikovi hiši v Ljubljani, o tem pa bomo poročali v naslednjem prispevku.
V zvezi s Plečnikom na Preloki še zanimivo vprašanje, ki se nam je utrnilo med letošnjimi božično-novoletnimi prazniki: Se je naš mojster pri snovanju cerkve za Preloko morda zgledoval po kapeli Svete noči v Oberndorfu?
Ana Starešinič (2. 1. 2019)