Gregorčičeve "Tri lipe" pri nas uglasbene in zdaj tudi prvič uprizorjene

12345678910111213141516

Ob robu nedavnega slavja ob 90-letnici Marije Starešinič s Preloke je treba omeniti še posebno presenečenje, ki so ji ga pripravili njeni najbližji: družinsko gledališče "Starešinič" ji je namreč uprizorilo njeno najljubšo pesem še iz njeje mlade danov: pesem Simona Gregorčiča "Tri lipe".

Gre za 17 kitic dolgo pesem o treh tesarjih, ki sekajo vsak svojo lipo: prvi tesar poje, da se bo poročil, zato si bo zdaj stesal zakonsko posteljo, drugi, da je dobil hčerko in bo zanjo stesal zibelko, tretji pa, ki nima ne žene, ne otrok ne nikogar na svetu, si bo zdaj stesal zase krsto ... Ampak prav takrat pride mimo dekle in tretjega tesarja prepričuje, naj si nikar ne teše krste, saj bi smrt tako lepega mladega fanta še njo močno razžalostila ... Razplet te zgodbe je seveda srečen: tretji tesar si namesto krste steše zakonsko posteljo in se poroči s tem dekletom.

Kako je ta pesem povezana s Preloko in Preločani ter z našo slavljenko?

Za pojasnilo je treba v čas tik pred 2. svetovno vojno. Na Preloki je takrat vse kipelo od življenja. Pri nas se je tamburalo, plesalo, uprizarjalo igre ... V središču dogajanja pa je bila generacija "strašnih" pevcev, za katero se še danes reče: kad so uni zapopevali, so utihnile i tice!

In ta generacija je tudi uglasbila Gregorčičeve Tri lipe. Kdo točno jo je uglasbil, je težko reči, prav tako, kdaj so jo prvič zapeli. Z gotovostjo pa vemo, da so jo peli na piru pri Radovičevih 24. 11. 1941.

Takrat so namreč Preloko že okupirali Italijani ter uvedli policijsko uro in prepovedali vsako zbiranje ljudi. Prišli so tudi na Radovičev pir, kontrolirat, da se bo pir ob osmih zvečer res končal. A so pevci in tamburaši takrat razpalili Gregorčičevo pesem Tri lipe - njenih 17 kitic so raztegnili na 34 s tem, da so vsako drugo samo tamburali. Italijani seveda niso razumeli besedila, a jih je pesem kljub vsemu tako prevzela, da je njihov komandir, ko so jo Preločani odpopevali, za tisti dan preklical policijsko uro in odredil, da je pir lahko do jutra.

Med svati na tem piru je bila tudi Marica, takrat še Županova, in od takrat je to njena najljubša pesem. Ob raznih praznovanjih so ji jo njeni najbližji tudi večkrat zapeli. Ampak Marica si je močno želela, da bi "Tri lipe", če smo jih Preločani že uglasbili, na preloškem odru tudi prvi uprizorili.

In prav to je dočakala za svojo 90-letnico: to Gregorčičevo pesem ji je zapelo in uprizorilo posebej za to priložnost ustanovljeno družinsko gledališče "Starešinič". 

A. S. (29. 3. 2015)

 

 

Oznanila velikega tedna

OZNANILA VELIKEGA TEDNA

Veliki četrtek, 2. april 2015

- ob 18.00 sveta maša in obredi velikega četrtka (župnijska cerkev)

Veliki petek, 3. april 2015

- ob 15.00 križev pot od kapelice sv. Mihaela do Preloke
- ob 19.00 obredi velikega petka (župnijska cerkev)

Velika sobota, 4. april 2015

- Blagoslov velikonočnih jedil

  • ob 10.00 sv. Anton v Ziljah
  • ob 11.00 kapela Rožnovenske Matere Božje v Grdunih
  • ob 12.00 Dolnja Preloka
  • ob 14.00 kapela svetega Nikolaja v Žuničih
  • ob 16.00 župnijska cerkev presvete Trojice na Preloki

- ob 19.00 velikonočna vigilija (župnijska cerkev)

Velika noč, nedelja, 5. april 2015

- ob 8.00 vstajenje, vstajenjska procesija in slovesna sveta maša (župnijska cerkev)

Čestitke od tod in tam

Čestitke od tod in tam

Novica, da sta tik pred letošnjim materinskim dnevom kar dve Mariji Starešinič iz naše fare praznovali 90 let, zdaj odmeva tudi na spletni strani Dolenjskega lista. Hm, ne zgodi se ravno pogosto, da bi kar dve mami z enakim imenom in priimkom v razmiku treh dni praznovali 90 let! Na  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. pa prihajajo zanju čestitke od naših rojakov po svetu. Za Marijo s Preloke je prišla iz daljne Kanade celo čestitka v verzih:

Nekdanji sosedi Marici za 90 let

Že mnoga leta so minila,
ko sva midva soseda bíla,
po 25 celih letih sva se ločila,
se ti si poročila,
jaz sem odrajžal v tuji svet.

Zapustil sem to domačijo,
ki ljubil sem jo brez omejno,
zdaj ko stara sva postala,
spomin pa zmeraj prihaja,
ampak to so le spomini,
na svidenje v boljši domovini.

Dočakala si lepa leta,
Bog Ti daj še mnogo jih,
samo zdravih in veselih
v krogu tvojih dragih,
Ti želi nekdanji sosed Jože Starešinič - Skrajni

P. S. uredništva:
joze-staresinicJože Starešinič - Skrajni je bil pomemben člen preloške generacije, ki je zaslužna za ustanovitev naše folklorne skupine (1952) in kulturnega društva (1953). Svoji mladostni generaciji je polepšal prenekatero urico in dan, saj brez njega in njegove harmonike ni minila nobena veselica ne noben pir - ne na Preloki ne v bližnji ali daljni okolici. Igral je npr. tudi na svatbi svoje sosede Marice, ki ji je posvetil zgornjo pesem.

Na prvi priloženi fotografiji, ki jo hrani Glasbenonarodopisni inštitut v Ljubljani, ga vidimo februarja 1957, kot muzikanta na Navoselkinem piru. To je hkrati ena njegovih zadnjih fotografij s Preloke pred odhodom v Kanado. Tja je odšel novembra leta 1957.

joze-staresinic-2S seboj je v svet ponesel tudi veselje do glasbe in harmonika je ostala pomemben del njegovega življenja tudi v novem okolju.  In s sabo jo je prinesel vedno, ko se je vračal na obiske svojega starega kraja. Tako tudi pred nekaj leti, ko smo na Preloki palili japlenico in sta njegova harmonika in naša pesem odmevali po Čindžarkah pozno v noč (druga fotografija).

Kot vidite tudi po priloženi pesmi, nosi Jože Skrajni svojo rojstno vasico in njene prebivalce še vedno v svojem srcu ... 

90 let Marije Starešinič s Preloke

90-let-4Na Preloki št. 10 pa je visoki jubilej praznovala še druga od obeh mam, o katerih poročamo ob letošnjem materinskem dnevu: Marija Starešinič, rojena 22. 3. 1925.

Rodila se je v znameniti Županovi hiši (priimek Novak), kot tretja od sedmih otrok. Štirje od njih so odšli po svetu, enega je vzel Kočevski rog, na Preloki sta ostala le Marija in najstarejši brat.

Svoj vek je preživela in še preživlja v stalni »akciji« in v tem duhu sta z možem Ivanom vzgajale tudi svoje štiri otroke. Kljub devetim križem sama opravlja tako rekoč vsa dela na svoji domačiji, vzorno skrbi za svoje domače živali, obdeluje njivico ali dve, ker je doma pridelano najboljše...
Ob vsem pa redno spremlja tudi aktualna dogajanja prek TV in radia in redno prebira časopise, ki jih ima naročene.

Njen duh je čist in presoja ostra, spomin pa - naravnost briljanten. Njen moto, ki nam ga je zaupala, ko smo jo obiskali: "Delaj, kakor da boš večno živel, živi, kot da boš jutri umrl!"

Marica Jaušovec (25. 3. 2015)

90 let Marije Starešinič iz Zilj

90 let Marije Starešinič iz Zilj

90-let-3

Prva od dveh mam, o katerih poročamo ob letošnjem materinskem dnevu, je Marija Starešinič iz Zilj št. 8, rojena 19. 3. 1925.

Še vedno je zelo bistra in vitalna. Ko smo jo ob njenem visokem jubileju obiskali, nam je doživeto opisala svoje težko, a ustvarjalno življenje, ko sta z možem začela obnavljati dokaj dotrajano domačijo. Med tem sta se jima rodila hčerka in sin, ki je po moževi smrti (pred 37 leti) nadaljeval obnovo skupaj s svojo ženo.

Sedaj je to ena najlepše urejenih domačij v Ziljah, kjer občutiš pridnost in ljubezen, ki jo je Špeličeva mama vcepila tudi svojim domačim. Toda ona še ne miruje, vitalna, kot je, pospravlja, čuva pravnučke in budno spremlja vsa aktualna dogajanja preko občil.

Ob njenem pripovedovanju mi je prišel na misel verz iz mladosti: »Kadar ne boš vedel, kako ravnati, spomni se, kaj učila te je mati!

Marica Jaušovec (25. 3. 2015)