Kaj pa vi menite o značaju belokranjskega človeka?

Ob predstavitvi najnovejše knjige dr. Božidarja Flajšmana iz njegovega ciklusa knjig, posvečenih Beli krajini, je zgodovinar dr. Božo Repe zastavil avtorju naslednje pomenljivo vprašanje:

"Ali bi se dalo opredeliti značaj belokranjskega človeka?"

Kaj je na to odgovoril dr. Flajšman, - tega vam še ne bomo razkrili. To pa zato, ker bomo to vprašanje prej zastavili vam.

preloka-2002Torej kako bi vi opredelili značaj naših ljudi, saj neke skupne lastnosti zagotovo so!
Kakšen pečat je vtisnila Bela krajina svojim prebivalcem, pečat, ki nam je skupen in prepoznaven?
Kakšne so skupne posebnosti, splošne črte, morda skupen imenovalec? Kaj je torej tisto, kar preveva ljudi, rojene v Beli krajini in izoblikovane ob bivanju v tej deželici?

Zakaj je pomembno na glas ubesediti to, kar vidimo, čutimo ali preprosto vemo?
Zato, ker le s svojo posebnostjo, specifiko in drugačnostjo lahko kaj prispevamo in zaokrožimo celoto.
In zato nam je vaše mnenje jako pomembno.
Vaše odgovore bomo soočili z mnenji drugih, z namigi v kulturi in iz kulture. Kultura pa je odsev krajine, časa in (predvsem) ljudi!

Odgovore pošiljajte na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in jih bomo objavili.

Enega izmed odgovorov pa bomo tudi nagradili. Nagrada bo nova knjiga dr. Božidarja Flajšmana PODOBE ČASA - Metlika na razglednicah, s posebnim avtorjevim posvetilom.

Ana Starešinič (25. 5. 2015)

P. S. (23. 9. 2015): Prejeli smo kar 21 odgovorov. Nagradili smo prav zadnji prispeli odgovor - ekskluzivni video. O zmagovalcu in nagradi pa TUKAJ.

Turki napadejo Metliko leta 1965

Turki napadejo Metliko leta 1965

metlika-4Gre seveda za prizor s pustovanja, ki ima v Metliki dolgo tradicijo. Leta 1965 se je organizator Gadja zalega še posebej potrudil, ker je Metlika praznovala 600. obletnico potrditve mestnih pravic.

Osrednji del pustnega karnevala je bila podelitev mestnih pravic, glavna atrakcija pa napad turške konjenice na srednjeveško Metliko, ki so jo kot maketo postavili na Trgu svobode. Maketo so izdelali mizarji Julij Bezek, Anton Grašič in Niko Sumina, poslikala pa sta jo mojstra pleskarja Martin Črnugelj in Jože Gršič. Turki so mesto napadli s topom, ki ga je izdelal metliški kovač Ivan Plavec. V Turke preoblečeni konjeniki, ki jih je vodil metliški tapetnik in sedlar Tone Koželj – Džindži, so prihrumeli na Trg svobode in mesto zažgali. Mlada dekleta so odvedli v harem, mlade fante odgnali v janičarje. Harem (viden tudi na razglednici) je organizirala Marica Županič.

V Dolenjskem listu so o pripravah na to pustovanje zapisali: Zvečer so zlezli metliški "gadje in belouške" iz svojih brlogov in se zbrali v dvorani kina. Ob vhodu je dobil vsakdo kozarček '"kačje sline" in gosje pero, ki si ga je moral zatakniti v lase ali za klobuk.

Zgodovinski viri, ki natančno in duhovito predstavljajo priprave na to pustovanje, pa so zapisniki sestankov Gadje zalege, ki jih je zapisoval Slavo Orlič, tudi sam že od konca druge svetovne vojne aktiven udeleženec pustnih norčij. po oklicu je bil sodnik za prekrške, zato se na nekem vabilu šaljivo poimenuje Homo Zazakrške.

V zapisnik seje, na kateri so razpravljali o turškem napadu Metlike, je med drugim zapisal: Na masovni sestanek je prišlo 313 "gadov in beloušk" /.../. V razpravi o glavni točki pustovanja, to je napadu Turkov na Metliko, je "gad" Zvonko Hanzelj ugovarjal scenariju. Ni se mu zdelo prav, da bi Turki zmagali, zažgali Metliko in Metličane odpeljali v sužnost. Menil je, da bi bilo bolje, če bi Metličani premagali Turke in jih nato zvezali. Kopaševič mu je objasnil, da se to ni nikoli zgodilo in da ne gre potvarjati zgodovine. Tako je Hanzljev predlog žalostno propadel.

Vir: Dr. Božidar Flajšman, PODOBE ČASA - Metlika na razglednicah

Razglednica, poslana v našo KS

Razglednica, poslana v našo KS

metlika-3V knjigi dr. Božidarja Flajšmana je med 182 razglednicami in dopisnicami tudi tale fotorazglednica, ki jo je metliški poštar in lovec Franc Guštin 10. marca 1912 odposlal cenjeni gospodični Vidi Ušeničnik v Vinico.

Napisal je takole: Cenjena gospodična Vida! Za spomin na lovce Metliške. Stankica je že dobra in vam odpiše kmalu. Pišite dosti. Dolg čas mi je po Vas. Se dobijo cigarete? Imate tobaka? Če kaj rabite pišite. Vas vse prav prisrčno pozdravljamo posebno (neberljivo?). F. Guštin

Vir: Dr. Božidar Flajšman, PODOBE ČASA - Metlika na razglednicah

Belokranjci (se) zmeraj skup držimo!

Tokrat smo se sestali v enkratnem ambientu Trubarjevega antikvariata v Ljubljani, na predstavitvi knjige  Podobe časa - Metlika na razglednicah. Predstavila sta jo dva Boža: eden je Boži-dar (po besedah drugega Boža "Božji dar"), drugi pa samo Božo. Prvi je avtor knjige dr. Božidar Flajšman, drugi pa zgodovinar dr. Božo Repe, ki je napisal spremno besedo h knjigi in tudi vodil pogovor z njenim avtorjem.

Dr. Flajšman nas je v sliki in besedi popeljal v predinternetni čas, ko še ni bilo raznih e-sporočil, takih in drugačnih chatov, SMS-ov ..., ampak so to komunikacijsko vlogo opravljale razglednice. (Nekaj jih bomo predstavili tudi na Preloki.si.)

Ob robu debate o knjigi pa smo načeli tudi teme, ki se dotikajo "duše" Bele krajine in Belokranjcev in si zaslužijo, da se jim posvetimo posebej. O tem pa v nadaljevanju.  

A. S. (12. 5. 2015)

 1234

Foto: Dušan Frice

 

Čestitamo, čestitamo!

Čestitamo, čestitamo!

24. – 26. 4. 2015:  Atlanta, Brussels:  epilep.si 2nd – 1st prize not awarded!

epilep-2nd