Najprej je bila ideja. Ideja, da bi celotno slavje na Preloki prenašali "v živo" na svetovnem spletu, se je porodila Ani Starešinič med dopisovanjem z našimi rojaki po svetu, ki vedno radi kaj slišijo oz. berejo o dogajanju v svojem "starem kraju", toliko bolj pa, ko gre za tako veliko slovesnost, kot se je na Preloki obetala 13. julija. Zakaj ne bi torej tudi kakega dogajanja na Preloki (prvič v naši mali lokalni zgodovini) neposredno prenašali na svetovnem spletu?!
In če bi te nove komunikacijske poti (internet) pripeljali v preloško cerkvico, potem bi se lahko zgodilo še nekaj drugega. Ker je navada, da se ob obisku visokega cerkvenega dostojanstvenika blagoslovi nekaj, kar potem ohranja spomin na to srečanje, bi msgr. Hočevar morda lahko blagoslovil spletno Preloko, ki se je prav takrat začela intenzivno vsebinsko in oblikovno prenavljati.
Toda ali bi Preločani to tehnično in logistično in seveda z minimalnimi stroški sploh lahko izpeljali? Najbolj kompetentna oseba, ki bi Ani lahko odgovorila na to vprašanje, je bil Tomaž Pavlakovič. In Tomaž je rekel, da bi šlo. Internetni kabel bi v cerkev potegnili recimo od Mežnarovih (seveda po zraku), kamero za snemanje ima Tomaž, potrebujemo še ruter, omrežno stikalo in računalnik. Da, bi šlo.
Glede blagoslovitve pa je bilo seveda treba vprašati za mnenje v Beograd gospoda nadškofa. In ta je bil takoj za. Kot salezijanec, ki je vedno odprt in dovzeten za sveže izzive, je v tem videl priložnost, da bi se prav na Preloki akt slovesne blagoslovitve dvignil na nov, sodoben nivo - na virtualno raven. Z blagoslovitvijo spletne Preloke bi simbolično blagoslovil nova sredstva družbenega obveščanja in novo občestvo, ki se združuje okrog njih. Ana je torej imela tudi "da" iz Beograda.
Potem se je zbrala še tehnična ekipa: Tomaž je uredil vse tehnikalije na spletu in izdelal tehnična navodila za spremljanje prenosa in za prijavljanje za ogled, v ekipo za logistiko sta se vključila še Sašo in Tone.
Tomaž, Tone in Sašo so povlekli kabel do cerkve in v cerkev (še največji izziv je bila premostitev odseka med šolo in cerkvijo), Tomaž in Tone sta se je s kamero (in fotoaparatom) pozicionirala na koru. In smo s tako rekoč nikakršnimi stroški realizirali podvig, ki je po odmevih sodeč dosegel in tudi presegel svoj namen in zdaj zbuja občudovanje tudi pri nekaterih uglednih institucijah.
Da, pri nas je vse mogoče! Tudi tisto, kar se zdi skoraj nemogoče.