Še je luč na koncu predora

Še je luč na koncu predora

Ob črnogledih napovedih v naših prejšnjih treh obvestilih pa ne gre spregledati nekaterih zgodb inovativnih in podjetnih mladih Slovencev, ki nam zbujajo upanje, da se bomo morda le izkopali iz globoke krize, v katero smo zabredli.

Letos spomladi smo že poročali o Preločanu, ki se je v hudi mednarodni konkurenci prebil v polfinale "Izzivov prihodnosti".

Pred kratkim so mediji poročali o dveh mladih Belokranjcih, ki sta razvila zanimivo aplikacijo za Applove mobilne naprave: Krožni koledar, ki bo premikal meje v pojmovanju časa.

Veliko pozornost v svetovnem merilu zbuja mlada ekipa iz Novega mesta, ki je razvila aplikacijo E-beat; ta omogoča hkratno simulacijo igranja instrumenta in samodejni notni zapis: Šestnajstletni Novomeščan med svetovnimi zvezdami.

Mladi Slovenci pa očitno "osvajajo svet" tudi prek spletne platforme Kickstarter, namenjene zbiranju sredstev za zagon različnih produktov in projektov.

Petčlanska ekipa iz Ljubljane je tako prek Kickstarterja julija letos v manj kot petih urah zbrala potrebnih 20.000 dolarjev za razvoj projekta Lumu, merilnika svetlobe za iPhone.

Prav danes (16. oktobra 2013) je ekipa mladih Gorenjcev pod vodstvom Nika Klanška začela prek Kickstarterja zbirati potrebnih 100.000 dolarjev za razvoj električnega kolesa FlyKly Smart Wheel. Za zagon potrebni denar so zbrali v enem samem dnevu! Vsekakor si oglejte, kako dobro so predstavili ta svoj projekt.

In še en primer dobre prakse: mladi slovenski startup Fylet se poteguje za ugledno mednarodno nagrado - Glasujte za slovenski Fylet.

Da, za vsem tem stoji slovenska pamet. Če je ne bomo znali zadržati doma, se nam slabo piše. (A. S.)

 

 

 

"Beg možganov" in sodobna emigracija

"Beg možganov" in sodobna emigracija

Naš kume in kuma sta te dni načela jako bolečo temo: brezposelnost med mladimi in posledično njihovo odhajanje v večja mesta oz. v tujino. Kot pravi naš kume: "Nad nami se zgrinjado črni oblaki, zato se verjetnost, da bo došlo do neurja, spreminja v sigurnost!"

Na to temo je na socialnih omrežjih v zadnjem času precej pozornosti in odzivov zbudil Jure Petač s svojim zapisom "Ne, ni najlažje kar oditi" - iskren, boleče kritičen zapis; toplo priporočamo v branje.

O "emigraciji", ki domovino množično zapušča v zadnjih letih, in t. i. begu možganov je naša nacionalna televizija pred kratkim posnela dokumentarec "Na svidenje, pamet".  Le poglejte ga, predstavlja nešteto zgodb mladih, ki so odšli, ker v Sloveniji ne vidijo prihodnosti.

Na Preloki ta pojav množičnega izseljevanja dobro poznamo. Poznamo ga že vsaj od 80-ih let 19. stoletja.

Izseljevanje s Preloke je bilo najbolj intenzivno v zadnjih letih pred 1. sv. vojno in kmalu po njej. Po podatkih v naših župnijskih knjigah je izseljevanje takrat zavzelo že tak obseg, da ni bilo hiše na Preloki in v preloški fari brez izseljenca v Ameriki. In še bolj boleče: sleherna hiša je ostala brez gospodarja, veliko hiš pa tudi brez ljudi. (A. S.)

 

Naš kume odgovarja

Draga kuma iz Črnomlja,

situacija ni ni malo smešna, a segli ti bum odgovoril s šalom. To je vic, ki smo se mu smejali okol leta 1978, kad je Poljak Wojtyla postal novi papež:

Dojde poljska delegacija v Vatikan i prosi papeža za nasvet, kako bi se Poljska rešila Rusov.

- "Obstajado dva načina - naravni i čudežni," reče papež.

- "Povejte naravni način," zanima Poljake.

- "Da ji nadangel Gabrijel s mečum iztira van iz Poljske."

- "Ako je to naravni način, kaj pa je čudežni?" se čudido Poljaki.

- "Da projdo van sami."

Kuma moja, smo u situacije, kad nam više ne pomaga ni dohtor ni lek, lahko samo molimo. Zato ti samo kontaktiraj Ognjišče za rožni venec i plati župniku za mašo. To je još jedini naravni način, da vaš mali dobi službo.

                                                                Preloški kume

Ena kuma iz Črnomlja sprašuje

Dragi preloški kume,

i ja mam eno prašanje zate. Gre za našega malega, to je za mojega vnuka. Jako pridno, delavno i pametno dete. Pred par leti je z odliko završil šole, to je faks, a službe nikakor ne dobi, ni v Črnomlju, ni v Beli krajini, ni čez Gorjance. Vez i poznanstev, da bi se kam prerinil, nimamo. Bojimo se, da bo naš potomec obupal, to je, da bo spakiral kufre i šel v emigracijo kot pred 100 leti njegov praded, ki se nikdar več ni vrnil.

Kume, morbit imaš ti kak pameten nasvet za nas.

Sem pa baš danes vjutro ob petih čula na radiju Ognjišče, ko je vsako jutro na sporedu rožni venec, da je ena mama iz Štajerske prosila, da bi danes molili, da bi njen sin dobil službo. Pa sem pomislila, da bi i ja čimprvo zaprosila Ognjišče za en rožni venec za vnukovo službo. Pomislila sem i to, da morbit ne bi škodilo, ako bi i župniku plačala za eno mašo s tem istim namenom.

Kaj ti misliš, kume, bi li to kaj pomagalo?

                                                           kuma iz Črnomlja (naslov hrani uredništvo)

V Črnomlju, 9. oktobra 2013

Naš kume: Svet je izvan ravnotežja!

15. 8. 2013: Javljam se vam, da se malo podivanimo o letušnje nenormalne rekordi: vremenske rekordi, rekordi s cenami, a bome i s bedastočami.

Pajša vera, poletu je bila pajša vročina. Vroče ko u kotlu! Avgusta sm gagal, da me je skoro infarkt ruknil, kad sm se jempot čez poldan cmaril u Jerpuske. Uf, niš dobrega ne značido za kmeta ti vremenski rekordi!

A još dodatno so mi dizale temperaturo i tlak letušnje odkupne cene. Najprvo šenica: 200 evrotov za tono, ako je prvoklasna. To znači 20 centov za kilo. A kila kruha u štacunu od 2 evrota naprvo. Jeli komu tu kaj jasno?!

Poglejmo mleko: za litr prvoklasnega dobim 50 centov, a u štacunu košta 50 centov jogurt s pol deci mleka.

Pred kratkem sm prodal bikca, odkupna cena za kilo - rajši ne povem, sramotna! A stroški za nafto, za semena, za škropivo ... se viši i viši. Pa se čudido, zakaj se kmetije zaraščado!

A za povrh nam sda navijado još davke: na kmetijo, na tršče, na lozo ... Lupido i odirado une, ki imado najmanj.

Ljudi moji, kamo ide ta svet? Niš dobrega se nam ne piše!

                                                                                   Vaš kume