Malinica v Žuničih
To je prizor v bregu v Žuničih junija leta 1955. V ozadju vidimo malinico, ki je takrat mlela še z vsemi štirimi kamni.
Nekoč je menda bilo v tej malinici osem gospodarjev, na vsak kamen sta mlela po dva. Leta 1955 je bilo gospodarjev samo še pet: po en kamen so imeli Kokčevi (Ivan Žunič), Rtički (Miho Žunič) in Starčevi (Jože Adlešič), skupaj en kamen pa sta imela Franc Žunič - Jankov in Tomo Utešin. Potem pa so drug za drugim odnehavali - malo zaradi davkov, še bolj zato, ker je bilo vse manj dela.
Še najdlje je vztrajal Miho Rtički - do 19. decembra 1963, ko ga je ubilo mlinsko kolo. Kako se je zgodila nesreča, se pravzaprav ne ve, ker nikogar ni bilo zraven. Domneva pa se, da je obsekaval led na mlinskem kolesu, pa mu je spodrsnilo in je padel v žleb, pod vrteče se mlinsko kolo.
Po tej nesreči sta imela mlin za kakih 5 ali 6 let v najemu dva Prilišćana (Ivan Škrtić - Kranjčev in Jože Žunič - Rtički, ki se je iz Žuničev priženil v Prilišće). Na oni strani Kolpe namreč takrat ni bilo več nobenega delujočega mlina vse od Ladišič Drage (mlin in žaga) do Glavice (Frankovićeva/Jankuličina malinica), zato so Prilišćani prihajali mlet v Žuniče.
Od številnih mlinov na Kolpi je malinica v Žuničih za vedno utihnila med zadnjimi. Danes je od nje ostal le še kup kamenja.
V prvem planu obeh fotografij pa je prizor gradnje mostu čez Kolpo. Most je od 6. do 30. junija 1955 zgradila inženirska podoficirska šola JLA, ob pomoči okrajnih ljudskih odborov Črnomelj in Karlovec ter seveda prebivalcev okoliških krajev. Kot vesta povedati Peter Žunič - Kokčev iz Žuničev in Ivan Starešinič iz Balkovcev, so ljudje prispevali les in pomagali z delom (na fotografijah vidimo tesarje) vse od Gribelj in Tribuč pa vse do Zilj. A o tem več ob kaki drugi priložnosti.
Vse podatke zbrala Ana Starešinič. Fotografiji sta iz arhiva Nikole Volovića.
P. S.: O preloški malinici si lahko preberete tukaj.