V zvezi s Plečnikom in Belo krajino velja opozoriti na razstavo "Plečnik in sveto", ki je zdaj odprta v Plečnikovi hiši v Ljubljani (do 20. 1. 2019).
Razstava osvetljuje Plečnikovo dojemanje vere, krščanske misli in njegov intimni odnos do "svetega", kakor se to kaže skozi njegove izvirne zapise, pisma, skice, načrte in njihove realizacije.
Ali so na razstavi posredno predstavljene tudi umetnine, ki jih je mojster snoval za Belo krajino? – Da!
Iz Plečnikovega zajetnega opusa kelihov, izjemnega tako po kakovosti kot po številu, sta za to razstavo izbrana dva. In eden od njiju je Plečnikov lastni kelih. To je znameniti kelih z devetimi staroavstrijskimi novci s cesarjevo podobo. Da, prav tisti kelih, katerega repliko hranimo v Beli krajini, v metliški župniji. O tem kelihu smo pisali tukaj in tukaj.
Posredno pa je na razstavi prisotna tudi Plečnikova zamisel cerkve na Preloki.
Eden od glavnih namenov razstave je namreč pokazati, da je bil Plečnik reformator cerkvenega prostora in da je s svojimi deli želel Cerkev kot institucijo vrniti k njenim zgodnjekrščanskim koreninam.
Razstava to ilustrira z njegovimi tremi znamenitimi cerkvami v treh evropskih prestolnicah. To so sv. Duh na Dunaju, sv. Frančišek v Šiški v Ljubljani in cerkev Srca Jezusovega v Pragi.
Ampak vse te samosvoje Plečnikove nazore in vodila razkriva – morda v najbolj dosledni obliki – prav njegov načrt za cerkev na Preloki. To pa je že tema za drug, daljši prispevek. Našli ga boste na FB-profilu, ki ga bomo v kratkem odprli.
Ana Starešinič (3. 1. 2019)
P. S.: Ta prispevek je bil objavljen tudi na profilih Radia Odeon - TUKAJ.